1var sloInfoGPS = [ 2{id:3683, ll:new GLatLng(45.4624,15.2519), l:'Vinica', d:'Vinica je gruÄasto naselje na visoki trasi nad reko Kolpo, neposredno ob slovensko-hrvaÅ¡ki meji, od Ärnomlja oddaljena 18 km. Danes jo zaznamuje mednarodni mejni prehod. Naseljena je bila že v prazgodovini. PriÄa dogajanja iz preteklosti kraja in okolice so danaÅ¡nji ostanki gradu v Vinici. Sredi trga stoji rojstna hiÅ¡a pesnika Otona ŽupanÄiÄa, ki je obnovljena, saj je prvotna hiÅ¡a pogorela v velikem požaru leta 1888. V pritliÄju je urejena pesnikova spominska zbirka, v nadstropju pa zbirka viniÅ¡kega rojaka Otona Berkopca. Na vrtu stoji doprsni ŽupanÄiÄev kip, delo Jakoba SavinÅ¡ka.'}, 3{id:2661, ll:new GLatLng(45.476,13.6207), l:'SeÄovlje', d:'SeÄovlje so raztegnjeno naselje z urejenim srediÅ¡Äem in ležijo nedaleÄ od izliva reke Dragonije (meje s HrvaÅ¡ko) ob solinah. Sem so, predvsem v Äasu avstrijske oblasti radi zahajali turisti, ter obÄudovali soline in sonÄni zahod. Na muzejskih solnih fondih v poletnih mesecih pridobivajo sol po starih postopkih.'}, 4{id:4620, ll:new GLatLng(45.4883,13.6614), l:'Korte', d:'Korte, najveÄje naselje izolskega podeželja, so od Izole oddaljene osem kilometrov in ležijo na viÅ¡ini 224 metrov, od koder lahko obÄudujete razgled na griÄevnato okolico in SeÄoveljske soline. Pot do vasi je dobro oznaÄena in urejena, zaradi oddaljenosti pa se je do Kort primerno odpraviti z avtomobilom. Omembo vasi prviÄ zasledimo že leta 1472, in sicer kot Kurte. Leta 1960 so se preimenovale v Dvori nad Izolo, vendar so jo s proÅ¡njo, ki so jo prebivalci vložili leta 1984, znova (l.1988) preimenovali v danaÅ¡nje Korte. Vas se deli na starejÅ¡e Spodnje in mlajÅ¡e Zgornje vasi, kjer ne smete izpustiti ogleda cerkve sv. Antona PuÅ¡Äavnika, v kateri vas bodo gotovo pritegnili obnovljeni baroÄni oltarji iz 18. stoletja, kustodja z glagolskim napisom iz leta 1468, freske tirolskega slikarja in sodobne umetnine Mire LiÄen KrmpotiÄ.Odpravite se na potepMed sprehodom po vasi si lahko ogledate tudi obnovljeno tipsko vodno zajetje ali pa si privoÅ¡Äite gurmanski postanek v kakÅ¡ni izmed domaÄih gostiln. MlajÅ¡i pa bodo noÄ Å¾eleli preživeti v lepo urejenem mladinskem hotelu Stara Å¡ola Korte. Iz vasi do bližnjih zaselkov vodijo Å¡tevilne kolesarske in jahalne poti, kjer lahko, poleg naravnih mediteranskih lepot, odkrivate stara vodna zajetja, mistiÄne cerkvice in druge zgodovinske ostanke minulih obdobij.'}, 5{id:3694, ll:new GLatLng(45.4925,15.077), l:'Stari trg ob Kolpi', d:'Stari trg je najveÄji kraj v Poljanski dolini, od Ärnomlja oddaljen dobrih 15 km. Njegovo ime izvira Å¡e iz Äasov turÅ¡kih vpadov, ko je bil kraj povzdignjen v trg. Bil je pomembno strateÅ¡ko in trgovsko srediÅ¡Äe. Å iroka osrednja ulica oziroma trg, ob katerem so nanizane enonadstropne hiÅ¡e, se zakljuÄi z župnijsko cerkvijo sv. Jožefa. Zunaj naselja, ob cesti Stari trg - Deskova vas, stoji cerkev sv. Andreja na Kalvariji. Do nje vodi 12 kapel - postaj križevega pota, postavljenih v letu 2000. Prvotnih 14 kapelic je stalo na obeh straneh ceste in so bile uniÄene med drugo sv. vojno. V Starem trgu so posebej zanimivi kamniti portali nekaterih hiÅ¡.'}, 6{id:3416, ll:new GLatLng(45.4957,15.0523), l:'KoÄevje - Kolpa', d:'Znamenitost koÄevske je tudi reka Kolpa z svojimi lepotami. ObÄina KoÄevje skrbi za obmoÄje od naselja Dol do naselja Bilpa.  Reka Kolpa je desni pritok Save in predstavlja mejno reko med Republiko HrvaÅ¡ko in Republiko Slovenijo. Dolga je 292 km, kar 113 km državne meje poteka po njenem toku. KraÅ¡ki izvir Kolpe je na HrvaÅ¡kem na nadmorski viÅ¡ini 313 m.'}, 7{id:2657, ll:new GLatLng(45.5018,13.5895), l:'SeÄa', d:'Za obiskovalce je vsekakor vabljiv polotok SeÄa, ki je oddaljen le dva kilometra od Portoroža. Porasel z bujnim zelenjem, oljÄnimi nasadi in polji se zajeda v Piranski zaliv. Primeren je za sprehode in razgled na Portorož, Lucijo in soline. Äe se obiskovalec povzpne na hrib, se mu ponuja svojevrstno preseneÄenje: blizu konice polotoka se nahaja galerija na prostem - Forma viva z veÄ kot sto kipi, kiparjev z vsega sveta.'}, 8{id:4624, ll:new GLatLng(45.5022,13.6486), l:'Cetore', d:'Dobro oznaÄena pot vas bo pripeljala do križiÅ¡Äa starih poti med solinami in zaledjem, kjer boste naÅ¡li vas Cetore, pod katero se razteza soteska Parile z istoimenskim slapom. Kraj vas bo navduÅ¡il s svojim umirjenim znaÄajem, Äudovitim razgledom in Å¡tevilnimi potmi, ki komaj Äakajo, da jih raziÅ¡Äete - peÅ¡ ali s kolesom.Po Istri na konjskem hrbtuMorda pa se po poteh odpravite celo s konjem. V bližnjem Medljanu namreÄ domujeta dva konjeniÅ¡ka kluba, kjer vam z veseljem ponudijo izposojo konja in vodeno jahanje po Istri. V neposredni bližini Cetor leži Malija, tipiÄno strnjeno naselje z izredno dobro ohranjeno istrsko tradicijo in znaÄilnim nareÄjem. Poleg jezikovnih posebnosti in etnoloÅ¡ke dediÅ¡Äine pa prebivalce kraja zaznamuje tudi odliÄna domaÄa kuhinja in okusen refoÅ¡k.'}, 9{id:2645, ll:new GLatLng(45.5073,13.6019), l:'Lucija', d:'Lucija se nahaja neposredno v bližini Portoroža - 1km v smeri proti SeÄovljam. Predvsem v zadnjem Äasu postaja vse veÄje trgovsko in poslovno srediÅ¡Äe obÄine Piran.'},
10{id:3283, ll:new GLatLng(45.5082,14.9107), l:'Kostel', d:'Leži ob južni meji Slovenije, ob mejni reki Kolpi. Gre za redko naseljeno moÄno gozdnato pokrajino. ZnaÄilne kraÅ¡ke planote s Å¡tevilnimi vrtaÄami in vrhovi, ki se vzpenjajo od 550 m do 901 m (KapiÄ) nadmorske viÅ¡ine. Kostel obsega 5667 ha, od tega poljedelske povrÅ¡ine 3007 ha in 2660 ha gozda. Razvoj obÄine temelji na relativno neokrnjeni naravi, reki Kolpi ter zgodovinski in kulturni dediÅ¡Äini doline. Ime je dobila po gradu Kostel, ki je imel v Äasu Turkov moÄno obrambno funkcijo. Pod gradom je slikovita cerkvica sv. Treh Kraljev, za te kraje, znaÄilno zvonÄnico. Reka Kolpa ustvarja slikovito in mogoÄno sotesko, ki je skoraj s 400 m visokimi, strmimi poboÄji, prava naravna znamenitost. V bližini se nahajajo Å¡e Å¡tevilne ostale naravne in kulturne znamenitosti vredne ogleda, kot npr. slap Nežica, kraÅ¡ke jame, gozdni rezervat Krajc-Bukovje, cerkev Marije Vnebovzete pri Fari,...'}, 11{id:4628, ll:new GLatLng(45.5106,13.6549), l:'Å ared', d:'Razgled, ki ga ne pozabite Do leta 1980 je bil Å ared kraj s starimi razloženimi kmetijami, strnjenimi na 268 metrov visokem griÄu, ki se razteza nad Izolo. Danes je tukaj zgrajenih veliko novih hiÅ¡, ki zasedajo predvsem vrh griÄa. Od tod lahko obÄudujete izjemen razgled na celotno obrežje severnega Jadrana s Furlanijo, Krasom in viÅ¡je ležeÄimi planotami in pogorji v ozadju, kot so Dolomiti, Krnske in Julijske Alpe, Nanos, VremÅ¡Äica, ÄiÄarija z UÄko in Snežnik. Sledovi preteklosti Nad vasjo je podrtija podružniÄne cerkve sv. Jakoba, obnovljene leta 1729, ki so jo zaradi dotrajanosti pred nekaj leti znova obnovili. Pred cerkvijo stoji spomenik trem padlim partizanom. Na Grubljah so med gradnjo novega dela naselja odkrili arheoloÅ¡ke najdbe iz 1. in 2. stoletja n.Å¡., ki priÄajo o rimski poselitvi tega podroÄja.'}, 12{id:2653, ll:new GLatLng(45.5131,13.5939), l:'Portorož', d:'Morje, veter, sol, mediteranske vonjave, palme, vrtnice in zimzeleno rastlinje, sprostitev, zabava in družabnost so besede, s katerimi najlažje predstavimo Portorož, obmorski kraj, ki leži v srcu Evrope. Prepletanje razliÄnih kultur in glasbe, narava, gastronomski užitki in pestra zgodovinska preteklost ustvarjajo okolje, v katerem lahko pozabimo na vsakodnevne napetosti in se sprostimo. SproÅ¡ÄujoÄe sprehajanje ob morju, krepÄilni tek po plaži, plavanje v morju in bazenih, lepotilni in zdravstveni programi v termah ali Å¡portno rekreativne dejavnosti nas napolnijo z novo energijo. Portorož je tesno povezan z bližnjim Piranom, majhnim srednjeveÅ¡kim mestecem, ki je pridobilo slavo in bogastvo s s pridelavo soli v solinah, ki so bile ene najveÄjih v tem delu sveta. Danes so te veÄinoma opuÅ¡Äene in dajejo zavetje Å¡tevilnim vrstam ptic, ki tukaj gnezdijo ali poÄivajo na svoji poti proti jugu. Prav soline so s svojimi naravnimi sestavinami - sol, slanica in solinsko blato - omogoÄile razvoj turizma v Portorožu. Že v 19. stoletju so odkrili zdravilne uÄinke teh sestavin in v Portorožu postavili prve hotele in termalne ustanove. Danes je Portorož priljubljen kraj tako za delo, kot za oddih in zabavo. O tem priÄa množica udobnih hotelov z modernimi bazeni, pestra ponudba restavracij in prireditve, ki privabljajo obiskovalce. Portorož je tudi priljubljeno kongresno srediÅ¡Äe. Å tevilne seminarske in kongresne dvorane, ki lahko sprejmejo tudi do 1.500 gostov, so prizoriÅ¡Äe pomembnih domaÄih in mednarodnih sreÄanj. V Portorožu je tudi igralnica, kjer mnogi obiskovalci preizkuÅ¡ajo sreÄo ob poskakovanju kroglice, Å¡elestenju kart ali žvenketu igralnih avtomatov. Portorož (360°), Portorož ponoÄi (360°)'}, 13{id:3690, ll:new GLatLng(45.5209,15.1777), l:'DragatuÅ¡', d:'DragatuÅ¡ je gruÄasto naselje ob cesti Ärnomelj - Vinica, od Ärnomlja oddaljeno 8 km. Na sredi naselja stoji cerkev svetega Janeza Krstnika, ki so jo zgradili v 19. stoletju, a je bila med drugo svetovno vojno poruÅ¡ena. Po vojni so cerkev znova zgradili.V DragatuÅ¡u je svoje otroÅ¡tvo preživljal naÅ¡ pesnik Oton ŽupanÄiÄ. Postanek in spomin nanj si lahko privoÅ¡Äite v spominski sobi gostilne ŽupanÄiÄev hram. Le luÄaj
13stran od DragatuÅ¡a vam priÄenja svojo zgodbo pripovedovati Krajinski park Lahinja.'}, 14{id:3976, ll:new GLatLng(45.5224,15.3103), l:'AdleÅ¡iÄi', d:'AdleÅ¡iÄi in Å¡e nekatere vasi v okolici so znane po tradicionalni domaÄi obrti. Tu Å¡e vedno izdelujejo domaÄe laneno platno, belokranjske vezenine, belokranjske pisanice. Äe se boste tudi sami preizkusili v izdelovanju pisanic in vezenin ter roÄnih spretnostih, boste izroÄilo belokranjske obrti prenesli tudi zanamcem.'}, 15{id:2665, ll:new GLatLng(45.5261,13.6113), l:'Strunjan', d:'ObmoÄje zelenega strunjanskega zaliva med Izolo in Piranom so zaradi geoloÅ¡kih in geomorfoloÅ¡kih znaÄilnosti, velike biotske pestrosti in dejstva, da obsega najdaljÅ¡i neprekinjen del naravne obale v celotnem TržaÅ¡kem zalivu leta 1990 zaÅ¡Äitili kot naravni rezervat. Njegov najznaÄilnejÅ¡i del so do 80 m visoke prepadne stene klifa, zgrajene iz mehkih fliÅ¡nih plasti, ki jih morje, veter in dež neprestano oblikujejo in spreminjajo.  Strunjan ponuja znane hotele s priznanimi restavracijami, veÄ gostiln, tenis igriÅ¡Äa ter minigolf. Odprti bazeni, letni kopaliÅ¡Äi, ki se lahko pohvalita z Modro zastavo, predvsem pa priznano termalno zdraviliÅ¡Äe lepo zaokrožita ponudbo naÅ¡ega kraja.'}, 16{id:2649, ll:new GLatLng(45.5286,13.5684), l:'Piran - Pirano', d:'Staro pristaniÅ¡ko mesto Piran leži na koncu Piranskega polotoka, ki se postopoma zožuje med Strunjanskim in Piranskim zalivom. Polotok se konÄa z rtom Madona, s katerim se zakljuÄijo Å avrinska brda, ki se dvigujejo na polotoku z MoÅ¡tro do 90 metrov visoko. Mesto je ohranilo srednjeveÅ¡ko zasnovo z ozkimi ulicami in tesno strnjenimi hiÅ¡ami, ki se od obalne ravnice stopniÄasto dvigajo proti vrhu slemena ter dajejo celotnemu okolju znaÄilen mediteranski znaÄaj. Prvotno mestno jedro je nastalo na rtiÄu Punta, pod beneÅ¡ko oblastjo se je Å¡irilo do notranjega pristaniÅ¡Äa in Mogorona, pod Avstrijo v 19. stoletju pa na jugovzhod proti Bernardinu. Danes je mesto upravno in oskrbovalno srediÅ¡Äe in skupaj s sosednjim Portorožem tudi pomembn
16o obmorsko turistiÄno letoviÅ¡Äe, s Å¡tevilnimi kulturnimi ustanovami, poÄitniÅ¡kimi domovi, hoteli in restavracijami ter razliÄnimi kulturnimi prireditvami. Prav gotovo Å¡tevilne obiskovalce privlaÄi s svojo slikovito lego in bogato kulturno dediÅ¡Äino.Piran (360°)'}, 17{id:3686, ll:new GLatLng(45.5304,15.3122), l:'Pobrežje', d:'MogoÄno utrdbo na strmi peÄini nad Kolpo je leta 1557 postavil žumberaÅ¡ki kapetan Ivan LenkoviÄ in se z njo uspeÅ¡no branil pred Turki. Med 2. svetovno vojno je bila utrdba požgana. Vreden ogleda je kamniti poznogotski portal.'}, 18{id:2781, ll:new GLatLng(45.5401,13.6589), l:'Izola', d:'Staro mediteransko mestece Izola se naslanja na jugozahodno obalo TržaÅ¡kega zaliva, kjer se pristna tradicija ribiÅ¡tva in vinarstva, mistiÄni sledovi preteklosti ter prijaznost domaÄinov stapljajo v nepozaben mozaik doživetij. Temperamentni utrip mesta in romantiÄni znaÄaj kar vabita v svoje naroÄje, zato pravijo, da Izole ne pozabiÅ¡ nikoli. Razgibana zgodovina ribiÅ¡kega mesteca je ustvarila Äudovite arhitekturne zaklade in stare legende, ki vas popeljejo nazaj v Äas, ko je bila Izola Å¡e otok. Duh Mediterana lahko obÄutite ob vsakem koraku po strnjenih srednjeveÅ¡kih ulicah, ob pogledu na zibajoÄe se barke v pristaniÅ¡Äu, ob sproÅ¡Äenem klepetu domaÄinov in ob vonju morskih kulinariÄnih specialitet v družbi žlahtne vinske kapljice. V Izoli vam nikoli ne bo dolgÄas, saj se skozi vse leto vrstijo razne Å¡portne, kulturne in zabavne prireditve, ki svoj navdih iÅ¡Äejo v starih navadah in tradicijah. Muzeji, galerije in umetniÅ¡ki ateljeji vas bodo popeljali v svet istrske umetnosti in obrti, Äe pa si želite prave duhovne osvežitve, se popeljite po valovih Jadrana. Slikovito podeželje Izole s Å¡tevilnimi dolinami in dolgimi hribi je hram gurmanskih užitkov, ki jih lahko odkrivate v Å¡tevilnih domaÄih gostilnah in turistiÄnih kmetijah, najveÄkrat s Äudovitim razgledom na TržaÅ¡ki zaliv. Izolsko zaledje ponuja neÅ¡teto možnosti za potepanje in odkrivanje naravnih lepot istrskega griÄevja, ki ga krasijo prikupne kamnite hiÅ¡ice in stare cerkvice. Po njem se lahko odpravite peÅ¡, s kolesom ali celo na konjskem hrbtu. Izola (360°)Lega: Slovenska obala med Koprom in Piranom'}, 19{id:4109, ll:new GLatLng(45.5454,13.7031), l:'Žusterna', d:'Naselje Žusterna je del nekdanjega podeželja takrat otoÅ¡kega mesta Koper, danes pa njegovo predmestje. Posajeno je bilo z nasadi oljk, vinogradi, sadovnjaki, med katerimi so v Äasu BeneÅ¡ke republike zrasle vile koprskih plemiÅ¡kih družin. Zgodovinske sledi segajo že v predrimski Äas, saj so na Markovem hribu nad Žuster
19no naÅ¡li sledove gradiÅ¡Äa.Z odkrivanjem zdravilnih uÄinkov morja in sonca koncem 19. stoletja je dobilo to obmoÄje turistiÄno razvojno usmeritev, ki jo ima Å¡e danes. Do prve svetovne vojne je bilo zgrajenih precej objektov in s tem povezana infrastruktura. Nove hiÅ¡e so si zidali letoviÅ¡Äarji, zrasli pa so tudi zasebni hoteli, penzioni, namenjeni turistom iz drugih krajev takratne avstro-ogrske monarhije. Velike spremembe je doživela Žusterna ponovno v Å¡estdesetih letih 20. stoletja, ko se je zaÄela nagla pozidava z zasebnimi hiÅ¡ami, ob morju pa je staro gostilno in nekdanji penzion zamenjal hotelski kompleks s kopaliÅ¡Äem, razÅ¡irjen Å¡e z motelom in bazenom.Danes je na tem obmoÄju sodobno turistiÄno naselje, ki se ponaÅ¡a s kopaliÅ¡kim obmoÄjem, olimpijskim bazenom, hotelskim kompleksom in Aquaparkom. Tu je možno spremljati najrazliÄnejÅ¡e vodne Å¡porte, odvijajo pa se tudi Å¡tevilne prireditve. '}, 20{id:4116, ll:new GLatLng(45.5482,13.7296), l:'Koper', d:'"Koper, najstarejÅ¡e mesto v Sloveniji, se je razvil na skalnatem otoku, ki mu Rimljani dajo ime Capris in je najbolj spremenil svojo podobo od treh obalnih mest. Do danaÅ¡njih dni se tu izmenja kar nekaj vladavin in držav, ki mu dajo svoj peÄat in tudi svoje ime: za Rimljane je Capris; v Äasu papeža Gregorja I (l. 599) Insula Capraria (kozji otok), za Bizantince (sredina 6. do 8. stoletja) Justinopolis; za oglejske patriarhe Caput Histriae (glava Istre), BeneÄani pa ime spremenijo v italijansko obliko Capodistria, katere slovenska inaÄica je Koper. Najdlje vlada BeneÅ¡ka republika (1279-1797), ko Koper doživi moÄan gospodarski (trgovina, sol) in kulturni razcvet (slikarstvo, glasba). Å e danes lahko obÄudujemo ostanke beneÅ¡kega obdobja v mestni arhitekturi, ki je kljub velikim novodobnim posegom, ohranila svoj srednjeveÅ¡ki videz, zato je Koper vkljuÄen v združenje evropskih srednjeveÅ¡kih mest. Takrat je bil Koper otok, obdan z obzidjem, povezan s kopnim z lesenim mostom (proti Å kocjanu), varovala ga je mogoÄna trdnjava â Levji grad, okrog Kopra pa so se raztezale obÅ¡irne soline. Svojo vodilno vlogo zaÄne Koper izgubljati v 18. stoletju, ko je Trst proglaÅ¡en za svobodno pristaniÅ¡Äe, in jo dokonÄno izgubi s propadom BeneÅ¡ke republike. V 19. stoletju pa do 1. svetovne vojne (vladavina Napoleonovega francoskega cesarstva 1806-1813 in HabsburÅ¡ke monarhije 1813-1918) se zaÄne Koper spreminjati v skladu z gospodarskim in družbenim razvojem. To je Äas, ko se zaÄnejo krÄiti soline in so 1912 dokonÄno ukinjene, mesto samo pa zaÄne izgubljati podobo otoka. 1825 dobi drugo cestno povezavo s kopnim (Semedelska cesta), sredi 19. stoletja Å¡e obalno cestno povezavo, nato morsko povezavo s Trstom in 1902 Å¡e železniÅ¡ko povezavo Trst-PoreÄ. Pod Kraljevino Italijo mesto popolnoma izgubi otoÅ¡ki videz z bonifikacijo opuÅ¡Äenih solin. Äas po drugi svetovni vojni prinese veliko sprememb. Do dokonÄne postavitve meje, ko Koper s podpisom londonskega memoranduma oktobra 1954 pripade takratni Jugoslaviji, je pod jugoslovansko vojaÅ¡ko oblastjo v okviru cone B, najprej Julijske krajine, od septembra 1947 pa nove državne tvorbe z imenom Svobodno tržaÅ¡ko ozemlje. Kot del Jugoslavije se mu popolnoma spremeni narodnostna sestava, ki prinese nove arhitekturne posege tako v samem jedru Kopra kot okolici, mesto pa doživi moÄan razvoj â pristaniÅ¡Äe. Danes je Koper tako gospodarsko kot tudi turistiÄno naravnano mesto, ki razvija kopaliÅ¡ki, navtiÄni, Å¡portni in nakupovalni turizem. Postal pa je tudi univerzitetno mesto."'}, 21{id:2577, ll:new GLatLng(45.5482,13.7299), l:'Koper - Capodistria', d:'45°32,5\' severne Å¡irine in 13°45,5\' vzhodne dolžine. Posebnosti sredozemskega podnebja, vpliv celinske notranjosti. To je Koper z milimi zimami in toplimi ter suhimi poletji. Kaj je lepÅ¡ega, kot stati ob morju oviti v rahel piÅ¡ maestrala, opazovati Å¡krlatno nebo, ko piha jugo, ali pa zreti v razburkano morje, medtem ko burja poplesava z valovi?Kamni sivega istrskega peÅ¡Äenjaka, osem obodnih trgov z belo kamnito preprogo, enajst drugih trgov, ostanki mogoÄnega obzidja, prepletajoÄe se ozke uliÄice. Vijejo se proti osrednjemu trgu, ki ga krasi najveÄja stolnica na Slovenskem. Govorijo o preteklosti in sedanjosti. ProÄelja zgradb in njihova notranjost pa ped za pedjo odkrivajo tisoÄletno zgodovino Kopra, Iustinopolisa, Caprisa, BeneÅ¡ke republike, razcveta gotike in renesanse. Do danaÅ¡njih dni.Naj ... Rumene noÄi z najveÄjim in najdlje trajajoÄim ognjemetom, z najveÄ prireditvami na prostem, družinski, domaÄi praznik. Prepusti se valovanju poletja, z gledaliÅ¡kimi igrami med zidovi starega mesta, pozimi pa nazdravi Novemu letu in letom, ki prihajajo. Z domaÄo obrtjo, z joto, bobiÄi, palento, bakalajem, brodetom, ribjimi specialitetami in vini tako tipiÄne vinske cvetlice.Dolina gradov s prvim, Socerbskim gradom se vije pod robom kot limes, ki je nekdaj loÄeval beneÅ¡ko republiko od avstrijskih dežel. Pot vodi preko Hrastovelj z najstarejÅ¡imi freskami in znamenitim plesom mrtvakov, do stolpa v Hrvojih, najviÅ¡je toÄke v Istri. Pogled se dotakne horizonta. Medtem pa popotniki, jezdeci na konjih in kolesarji odkrivajo bogastva slapov, brzic, tolmunov mejne reke Dragonje. Oaza s kristalno Äisto vodo in lepota okolja, zaradi katere se zdi, da se je Äas ustavil.Spletna stran: www.koper.siwww.turizemvkopru.com Virtualni ogled Kopra:Koper (360°) Koper, PreÅ¡ernov trg (360°)'}, 22{id:2841, ll:new GLatLng(45.5632,14.2459), l:'Ilirska Bistrica', d:'"ObÄina Ilirska Bistrica se nahaja na stiÄiÅ¡Äu poti med Trstom ( Trieste, Italia ), Reko ( Rijeka, Croatia ) in Ljubljano, ob meji s HrvaÅ¡ko. Razprostira se Äez dolino pod Snežnikom ( 1.796 m), meri 480 km2 in ima okoli 14.300 prebivalcev . Raznoliki pokrajini, od gorskih predelov mogoÄnih snežniÅ¡kih gozdov do griÄevnatih Brkinov in obronkov ÄiÄarije, daje znaÄilnost reka Reka. Razdeljena je na naslednje naravne enote: 1. SnežniÅ¡ka planota z Javorniki Snežnik je najviÅ¡ja nealpska gora, priljubljena planinska toÄka, z bogastvom snežniÅ¡kega gozda, travnatih dolin, divje kraÅ¡ke pokrajine z brezni in prepadnimi stenami, mraziÅ¡Äi in obmoÄji veÄnega ledu, z izjemnim rastlinjem, ostanki ilirskih utrdb in rimskega obrambnega zi
22du ter ostanki italijanske meje z velikim Å¡tevilom podzemnih bivaliÅ¡Ä ""kavern"", vojaÅ¡nic, obmejnih postojank in zbiralnikov vode. Snežnik, LedeniÅ¡ka jama pod njim, brezno MaÅ¡un, Kozlek in Gomanci so primerni za rekreacijo, smuÄanje, zabavne igre na snegu, lov ,fotolov, izobraževalne delavnice v naravi, spoznavanje flore in faune itn. Center SviÅ¡Äaki je izhodiÅ¡Äe za vzpon na Snežnik. Tu prevladujejo poÄitniÅ¡ke hiÅ¡e, smuÄiÅ¡Äa in obnovljen planinski dom.ObmoÄje ima zelo ugodno klimo, Å¡e posebej za ljudi, ki imajo težave z dihali. MaÅ¡un kot klimatsko srediÅ¡Äe je najveÄji izletniÅ¡ki kraj z gozdno pristavo s prenoÄiÅ¡Äi, odliÄno lovsko kuhinjo, s "" piknik"" prostori v gozdu, z malim smuÄiÅ¡Äem, tudi za noÄno smuko ter z možnostjo vožnje s sanmi na konjsko vprego. Razvejano cestno omrežje ponuja odliÄno izhodiÅ¡Äe za kolesarjenje in pohodniÅ¡tvo, pozimi pa tek na smuÄeh. 2. Dolina reke Reke, od izvira ob vznožju Gomancev pa do Å kocjanskih jam, je primerna za vodne Å¡porte, kot so rafting, ribolov, fotolov in drugo. Ob izviru reke je Dleto, ozka dolina, ki se razprostira skozi gozdnato pokrajino..V nadaljevanju poti ob reki so ostanki starih mlinov, med njimi tudi domaÄija pesnice Makse Samse. V dolini reke sta Å¡e Lazzarinijeva graÅ¡Äina Jablanica in graÅ¡Äina v ZabiÄah. Staro mestno jedro Ilirske Bistrice z ostanki vodnih mlinov in žag, nekdanjega gradu Gradina, samostanom sester Notre Dame, Vencinovo hiÅ¡o, mestno hiÅ¡o, presihajoÄim slapom potoka SuÅ¡ec in bogato arhitekturo iz razliÄnih obdobij, zanimivo za sprehode, prireditve, sreÄanja in drugo. Na ogled je tudi VojaÅ¡ki muzej, ki predstavlja obdobje od avstroogrske monarhije do zadnje vojne v Sloveniji. Akumulacijski jezeri Mola in Klivnik sta namenjeni bogatenju nizkih voda, poleg tega pa se ob njih zbira vedno veÄ ribiÄev. Jezeri ponujata možnosti organiziranja vodnih Å¡portov in gojenja rib, sprehajalnih poti in drugih sprostitvenih aktivnosti v naravi ter razvoj turizma po meri sodobnega Äloveka. "'}, 23{id:3192, ll:new GLatLng(45.5753,15.1898), l:'Ärnomelj', d:'Staro mestno jedro Ärnomlja je kulturni spomenik, ki ga zaradi bogatih arheoloÅ¡kih najdb imenujejo mesto nad mestom. Ostaline stavb in obzidja iz antike in srednjega veka si je mogoÄe ogledati skozi steklena tla v Pastoralnem centru. Zanimiva je MaleriÄeva hiÅ¡a â hiÅ¡a belokranjskih rokodelcev, v kateri razstavljajo in prodajajo izdelke domaÄe obrti (belokranjske pisanice, drsanke, svitke â¦). Utrinke življenja Ärnomaljcev si je mogoÄe ogledati v muzejski zbirki v gradu. Ob koncu potepa se prileže belokranjsko vino, ki vam ga postrežejo v Ärnomaljski kleti. Razlog veÄ, da verjamemo sloganu Bela krajina â dobro za oba.'}, 24{id:2573, ll:new GLatLng(45.579,13.7359), l:'Ankaran', d:'Naselje Ankaran leži na južnem delu Miljskega polotoka in zajema obmoÄje nekdanjega Ankarana in Valdoltre. S svojo lego, kulturnimi znamenitostmi in z naravnimi lepotami - bogatim sredozemskim rastlinjem, vinorodnim okoliÅ¡em in srebrnozelenimi oljÄnimi nasadi, je vsekakor nekaj posebnega. Zaradi blagodejnega uÄinka morja in milega podnebja se konec 19. stoletja zaÄne tu razvijati zdraviliÅ¡ka in po prvi svetovni vojni Å¡e turistiÄna dejavnost, po katerih je to obmoÄje prepoznavno Å¡e danes. Obkroža ga veÄ manjÅ¡ih zaselkov in na grebenu Miljskega polotoka raztezujoÄa se vas Hrvatini. Od tu se nam priÄara Äudovit razgled na celotni TržaÅ¡ki zaliv, ob lepem vremenu pa lahko vidimo tudi naÅ¡o najviÅ¡jo goro Triglav in Julijske Alpe. ObmoÄje Ankarana je bilo naseljeno že v rimskem Äasu in se je imenovalo Ancaria, sam kraj pa naj bi dobil ime po opatu samostana sv. Nikolaju Ancaranu. Valdoltro pa so tako poimenovali okoliÅ¡ki prebivalci, ki so jo videli kot dolino prek morja (Val d\'Oltra). Kulturna znamenitost je benediktinski samostan sv. Nikolaja iz zaÄetka 12. stoletja, ki kot tak deluje do 1641. Kuga leta 1630/31, ki zelo razredÄi prebivalstvo, povzroÄi tudi odhod menihov â 1641 zapusti samostan zadnji pater. 1774 kupi samostan s posestvom vred koprska plemiÅ¡ka družina Madonizza in ga spremeni v svojo poletno rezidenco. V Äasu Napoleonovih Ilirskih provinc je tu vojaÅ¡ka bolniÅ¡nica, po prvi svetovni vojni pa postane kot hotel del turistiÄne ponudbe, skupaj s kopaliÅ¡Äem sv. Nikolaja, ki ga odprejo leta 1925, s Å¡portnimi igriÅ¡Äi in kampom. Danes je posestvo s samostanom preurejeno v hotelski kompleks, kjer lahko v prijetnem ambientu preživite Äudovite poÄitnice.  Zdrav
24iliÅ¡ka dejavnost se tu zaÄne razvijati, ko so zaÄeli množiÄno zdraviti kostne in pljuÄne bolezni s terapijami, vezanimi na ugodno delovanje morja in sonca. Na ankaranskem obmoÄju tako pred prvo svetovno vojno zrasteta dve zdravstveni ustanovi â sanatorij za pljuÄno tuberkulozo (preseljen 1985 kot interni oddelek v izolsko bolniÅ¡nico) in 1909 otroÅ¡ko obmorsko okrevaliÅ¡Äe za otroke s kostno tuberkulozo. V njem danes deluje svetovno priznana Ortopedska bolniÅ¡nica Valdoltra, ki je razvila tudi Center za rehabilitacijo Å¡portnikov. V neposredni bližini Ankarana leži Debeli rtiÄ, priljubljeno letoviÅ¡Äe, poznano po Mladinskem okrevaliÅ¡Äu in peÅ¡Äeni plaži. Ljubitelji hoje pa se lahko odpravijo po pouÄnih in rekreacijskih poteh: po stezah graniÄarjev in kamnolomov Miljskih hribov ter v Resslov gaj z uÄno potjo. Posebnost na tem obmoÄju (pri sv. Katerini) je edini slani travnik v Sredozemlju.Spletna stran: www.turizemvkopru.com'}, 25{id:3101, ll:new GLatLng(45.6384,14.8607), l:'KoÄevje', d:'"KoÄevje je svoje korenine pognalo v okljukih kraÅ¡ke reke Rinže. Mesto leži v jugovzhodnem delu Slovenije in je dobrih trideset kilometrov oddaljeno od meje z Republiko HrvaÅ¡ko. Je upravno, gospodarsko, kulturno in Å¡portno srediÅ¡Äe obÄine KoÄevje, oziroma celotne KoÄevske krajine. Grof OrtenburÅ¡ki je na to obmoÄje, iz gospodarskih razlogov, naselil prebivalce iz svojih posestev s Fankovske in Turingije Le ti so si s potom uredili prej težko dostopno in z gozdom poraÅ¡Äeno pokrajino. Skozi stoletja se je KoÄevska razvijala. Regija je bila v takratnem zemljepisnem obmoÄju Slovenije med najbolj razvitimi. Tako se je KoÄevje ponaÅ¡alo s prvo javno razsvetljavo, steklenim vodovodom, eno izmed najveÄjih žag v Vzhodni Evropi, ter Äasopisom, ki je bil tiskan na Dunaju. Leta 1941 se je veÄina koÄevskih Nemcev izselila na novo naselitveno podroÄje ob Savi in Sotli. ObmoÄje je Äez noÄ ostalo prazno in zapuÅ¡Äeno kot gledaliÅ¡ki oder po predstavi. To pa je predstavljalo odliÄne pogoje za boj proti okupatorju.1.10.1943 je v KoÄevju (danes Å eÅ¡kov dom) potekalo zasedanje izvoljenih partizanskih odposlancev. Tam je bil tudi slikar Božidar Jakac, ki je slikovito upodobil obraze odposlancev in na platno ujel vzduÅ¡je zbora. Po koncu vojne je bilo obmoÄje spet prazno in v nekaterih delih celo zaprto. Tako so v razbito KoÄevje priÅ¡li naseljenci iz vseh vetrov in kmalu je postalo mesto industrijsko srediÅ¡Äe regije. Po razpadu bivÅ¡e Jugoslavije pa so Å¡tevilne tovarne zaprla svoja vrata. Zato pa se danes v mestu odpirajo Å¡tevilne trgovine, svojo priložnost iÅ¡Äejo majhna podjetja, trgu delovne sile pa se želijo Äim bolj prilagoditi srednje Å¡ole na Äelu z Gimnazijo KoÄevje. V mesto se steka tudi vse veÄ turistov, ki bodisi iÅ¡Äejo svoje korenine, ali se željni adrenalina podajajo v Å¡irne koÄevske gozdove. Tu najdete neverjetno naravno in kulturno dediÅ¡Äino, mir in tiÅ¡ino v neokrnjeni naravi, istoÄasno pa lahko obÄutite tudi vrvež mesta. Se ukvarjate z raznimi dejavnostmi kot so; pohodniÅ¡tvo, tek, kolesarjenje, jamarstvo, Äolnarjenje, rafting, poleti lahko plavate v koÄevskem jezeru, pozimi na njegovi gladini drsate. Skratka KoÄevje je simpatiÄna destinacija, ki poživlja."'}, 26{id:4343, ll:new GLatLng(45.6431,13.9686), l:'KaÄiÄe Pared', d:'Å iroko pozidana vas z zaselkoma Pared in Ledenica. V Paredu je najveÄja ledenica (obzidana in pokrita vrtaÄa) na Krasu, v kateri so domaÄini hranili led, ki so ga pozimi sekali v reki Reki in v Å ilerskem dolu, in ga poleti nosili prodajat v Trst. Na hribÄku blizu vasi stoji Marijina cerkev, kjer vsako leto okrog malega Å¡marna praznujejo »kaÄiÅ¡nico«, vaÅ¡ki praznik, ki je del ohranjene kulturne dediÅ¡Äine vasi. Vas preÄka starodavna cesta, po kateri so prevažali tovore iz bližnjih vasi v Istro, ob kateri je nekoÄ stala mitnica.'}, 27{id:4300, ll:new GLatLng(45.6504,13.9834), l:'Dane pri DivaÄi', d:'GruÄasta kraÅ¡ka vas ob vznožju Brkinov se deli na Dolnjo in Gornjo ulico. Svet okoli vasi je ponikalniÅ¡ki, dva ponikalna vodotoÄa: VrÄiÄi in Depožit, ki se izliva v 450 m dolgo in 200 m globoko brezno Mejjame (Županova jama). Edini stalni studenec naokrog so domaÄini napeljali v vaÅ¡ki vodnjak. V bližini so tudi opuÅ¡Äene ledenice (Grubelce, Rebernica, PotoÄe in GriÄ), dva kala ter jame na Prevalu. Na vrhu Valerije (508 m) najdemo prazgodovinsko gradiÅ¡Äe z dobro ohranjenim okopom ter mnogimi ostanki lonÄenine.'}, 28{id:2921, ll:new GLatLng(45.6514,15.3166), l:'Metlika', d:'Preteklost Bele krajine spoznamo v Belokranjskem muzeju, zaÄetke slovenskega gasilstva pa v Slovenskem gasilskem muzeju. V Galer
28iji KambiÄ si lahko ogledamo bogato zbirko slik. Zanimive so bližnje gotske romarske cerkve, imenovane Tri fare. V TIC-u dobite informacije o prireditvah in znamenitostih.'}, 29{id:3639, ll:new GLatLng(45.6519,15.182), l:'SemiÄ', d:'"""Vesel moj dom je. Ko se pozlatijov jesenskem soncu semiÅ¡ke gorice,so lepe kakor pravljiÄne kraljice,pripravljene na veliko gostijo"".Tako je v nekaj besedah naÅ¡ priznan pesnik Lojze Krakar opel SemiÄ. SemiÄ oziroma Å okarija kot jo imenujemo Belokranjci, se razprostira na 147 km2. Razteza se na severnem, prisojnem robu Bele krajine v vnožju KoÄevskega Roga in obronkov Gorjancev. Je ena izmed obÄin poleg Ärnomlja in Metlike. Ime je dobil po rodu SemeniÄev, ki je živel v srednjem veku. Malo nižje od prvotnega prebivaliÅ¡Äa SemeniÄev pa danes stoji priznan hrib Smuk, ki je ena izmed istoÄnic turizma, poleg Mirne gore, Planine in smuÄarskega centra Bele.V srediÅ¡Äu SemiÄa je cerkev Sv. Å tefana, ki je bila prviÄ omenjena leta 1228. Sam SemiÄ pa se omenja v zaÄetku 13. stoletja, ko je po Beli krajini gospodaril Henrik AdeÅ¡ki. Iz SemiÄa je najlepÅ¡i pogled na SemiÅ¡ko goro, zasejano z vinsko trto. Spomladi, ko pa sonce prežene sneg s prisojnih poboÄij si vrhovi (Smuk, Mirna gora...) nadanejo zeleno kapo.SemiÄ je znan po pitju dobrega vina, po bogatem kulturnem izroÄilu (KmeÄka ohcet), ki se prireja vsako leto meseca julija ter kulinarika, ki je Å¡e en argument veÄ vaÅ¡emu postanku v naÅ¡ z vinogradi in belimi brezami prepleten SemiÄ."'}, 30{id:3947, ll:new GLatLng(45.6528,13.9353), l:'Prelože pri Lokvi', d:'Vas leži na poboÄju hriba Golca (688m). Sredi vasi je lepo ohranjeno kamnito korito, v bližini vasi pa obzidan vaÅ¡ki kal, ki sedaj služi za zalivanje. Na vrhu Velikega GradiÅ¡Äa (741m ) so ostanki prazgodovinskega gradiÅ¡Äa, ki naj bi ga razdejal Atila. Le 30 min hoje po dobro oznaÄeni poti , ki vodi na KokoÅ¡, je izvir VroÄe kjer se lahko spoÄijemo sredi gostega meÅ¡anega gozda na sedlu med Obrovnikom in GradiÅ¡Äem. Ob izviru stoji kamnita hiÅ¡ica, zraven pa so postavili mize in klopi. V okolici vasi Lokev in Prelože so ostanki nekdanjih kamnolomov. '}, 31{id:3946, ll:new GLatLng(45.6612,13.9299), l:'Lokev', d:'"Ime izvira iz lokev od koder so vaÅ¡Äani zajemali vodo zase, živino pa so napajali v kalih. NajpomembnejÅ¡i kulturni spomenik je obrambni stolp na Taboru katerega so l.1485 zgradili BeneÄani za zaÅ¡Äito pred Turki, kasneje je služil kot vaÅ¡ka žitnica, danes je v njem urejen muzej. Vitezi templarji so zgradili župnijsko cerkev sv. Mihaela v kateri so freske Toneta Kralja. Ob cerkvi je gotska kapelica Marije PomoÄnice iz leta 1426. Na vrhu hriba na
31d Lokvijo je kaÅ¡telir Klemenka. Na platoju so Å¡e vidne ruÅ¡evine cerkve sv. Klemena, zaÅ¡Äitnika ovac. VaÅ¡Äani so hodili prosit svetnika, »da bi volkom zaklenil gobec«. KokoÅ¡ nad Lokvijo (670m) je eden od vrhov griÄevja, ki loÄuje sežanski Kras od tržaÅ¡kega zaliva (meja z Italijo). Urejene so peÅ¡poti, kolesarske in jahalne steze. Zanimivosti: ⢠lepo ohranjeno staro vaÅ¡ko jedro; okrog stolpa sklenjene obzidane domaÄije, ki so imele obrambni znaÄaj. Ohranjeno gotsko okno na domaÄiji hiÅ¡na Å¡t.22, hiÅ¡a Å¡t.119 (župniÅ¡Äe ali samostan) z letnico 1698, domaÄije od hiÅ¡ne Å¡t.125-129, in hiÅ¡a Å¡t.122. iz dveh veÄjih delov: Zgornji del ali Britofa in Dulanja vas ⢠VaÅ¡Äani so zajemali vodo zase v lokvah in lokvicah (od tod ime vasi), živino pa so napajali v kalih. Danes ne poznamo veÄ razlike med kalom in lokvo. Nemci so vas poimenovali Hülben, Italijani pa Corgnalle (popaÄenka nemÅ¡ke Kornhalle â žitno skladiÅ¡Äe) ⢠Lokev je l.1900 Å¡tela 1027 prebivalcev (Sežana 1244). Ker je železnica dala prednost Sežani (l.1957) zaradi prometno neugodne soteske GlinÅ¡Äice, je Lokev precej izgubila. V vasi so ostale prazne furmanske gostilne in hlevi (primer: hiÅ¡a Å¡t.138 âvelika dvoetažna stavba â kmeÄki dvorec iz l.1679). Ni bilo veÄ ÄiÄev, ki so nekoÄ tovorili oglje in drva v Trst, Lokavci niso veÄ tovorili soli iz koprskega primorja v notranjsko, od koder so vozili les in živino v Trst. ⢠najpomembnejÅ¡i kulturni spomenik je obrambni stolp na Taboru (l.1485 zgradili BeneÄani); za zaÅ¡Äito krajanov in njihovega imetja pred Turki, kasneje je služil kot vaÅ¡ka žitnica. Danes je v njem urejen muzej z zbirko orožja in uniformami ⢠Lokev so oglejski gospodje l.1118 podelili viteÅ¡kemu redu templarjev, kateri so zgradili Poslikave prikazujejo vojni Äas, poziv k uporu proti okupatorju, goreÄe vasi ⢠ob cerkvi je gotska kapelica Marije PomoÄnice iz leta 1426 z lesenim kipom Marije z Jezusom s konca 15.st. ⢠popoldansko vroÄino pogosto omili veter, ki moÄno piha skozi lokavska vrata (zahodnik âjugo in vzhodnik âburja, ki ne zaostaja mnogo za bazoviÅ¡ko, kjer ima burja glavni kanal za Trst in dalje proti JZ do Benetk. ⢠Župnija Lokev prireja: delavnice za otroke, sreÄanja mladih, poÄitnice za otroke, veÄere za starÅ¡e, razne shode, romanja ⢠SZ od naselja je jama Vilenica v njej so se domaÄini skrivali pred Turki; najstarejÅ¡a turistiÄna jama na svetu (l.1748 â Nemec Nagel izdelal dober jamski naÄrt) ⢠literarno sreÄanje Vilenica (september), vaÅ¡ko opasilo (september) ⢠Planinska koÄa na KokoÅ¡i; KokoÅ¡ nad Lokvijo (670m) je eden od vrhov griÄevja, ki loÄuje sežanski Kras od tržaÅ¡kega zaliva (meja z Italijo). Urejene so peÅ¡poti, kolesarske in jahalne steze. Na KokoÅ¡ pridemo: - iz Lokve Äez vas Prelože (1 uro in 30 min) - direktno iz Lokve po makadamski poti mimo pokopaliÅ¡Äa (1 uro) - bolj položna iz smeri Krvavi potok-Vrhpolje. Po poti med travniki lahko spomladi obÄudujemo rože (luÄnik, madronÅ¡Äica, glavinec, zvonÄnica,â¦), jeseni pa Äudovito prelivajoÄe se odtenke ruja. Neposredno nad Lokvijo je na vrhu hriba Klemenka kaÅ¡telir (nareÄno ime za kraÅ¡ko prazgodovinsko gradiÅ¡Äe) z dobro ohranjenim, 440 m dolgim, kamnitim nasipom. Na platoju so Å¡e vidne ruÅ¡evine cerkve sv. Klemena, zaÅ¡Äitnika ovac. VaÅ¡Äani so hodili prosit svetnika, »da bi volkom zaklenil gobec« Legende govorijo, da se je po stari cesti iz Vremske doline v Lokev vozila Å EMBILJA (nejasna kraÅ¡ka figura v podobi hudiÄa v goreÄi koÄiji), ki je za seboj puÅ¡Äala kolesnice v skalah, katere arheologi razlagajo kot ostanke prazgodovinskih in rimskih poti. Lokavsko polje â navidez malo kraÅ¡ki, valovit, z doli in redkimi vrtaÄami posejan travnik Z in J od naselja. Tu ni za kras znaÄilnih suhih zidov, ker se skozi lokavska vrata Å¡iri pas terciarnih ât.i.kozinskih skladov (ta apnenec se težje odbija in drobi kot npr. temni komenski apnenec), na katerih je povrÅ¡je manj kraÅ¡ko tudi v Lipici. Del kamenja so porabili za stavbe, tudi Tabor, ostalo pa so zmetali v »buže« (po domaÄe skalni žlebovi), iz katerih so prej pobrali ilovico, gruÅ¡Ä pa pokrili z ilovico. Ostanki nekdanjih kamnolomov â na J poboÄju hriba Klemenke in na MiriÅ¡Äu. Tam pa že najdemo veÄ gostih zidov in Å¡karp (katastrska mapa iz l.1822 je vrisanih veÄ kot sto otoÄnih parcel. Kolovoze, ki so vodili na parcele so nekoÄ imenovali ulice. "'},
32{id:4294, ll:new GLatLng(45.6673,13.9937), l:'Betanja', d:'GruÄasto naselje leži na poboÄju vrtaÄe Dolinke. Nad vasjo sta Stmolinov in KoÅ¡Äakov hrib, kjer je vrtaÄa LisiÄno, Dol z obÄasnim potokom in Sapendol. NekoÄ je bila vas del Å¡kocjanske utrdbe (950 m obsega). NajstarejÅ¡a kraÅ¡ka domaÄija s tipiÄnimi znaÄilnostmi, Ärno kuhinjo, kamnito streho, jrtami in prtonom, je Betanceva hiÅ¡a iz 17. stoletja. V bližini je Micin razglednik, kjer deroÄa Reka privre iz MariniÄeve jame, naravni most s slapom in 164 m dolgo kamnito potjo v globino, kjer reka Reka izgine v podzemlje.'}, 33{id:4297, ll:new GLatLng(45.6717,13.9993), l:'Brežec', d:'Majhna vasica z ohranjenimi kraÅ¡kimi Å¡tirnami in deloma vhodi v hiÅ¡e in hleve z vklesanimi letnicami. V okolici vasi je veliko vrtaÄ, jam, kalov, opuÅ¡Äenih ledenic ter ostankov mlinov. Bržanska nekropola â najdiÅ¡Äe žganih grobov, osebnega nakita , okraskov, orožja iz pozne bronaste in starejÅ¡e železne dobe, o katerem je izÅ¡lo tudi posebno delo. Na robu soteske so nad strmo peÄino razvaline gradu Å kolj, ki je prviÄ omenjen v 15. stoletju, verjetno pa je bil kot srednjeveÅ¡ki dvor pozidan že prej. Rossettiji so v 17. stol. grad predelali v udobno rezidenco. Mimo razvalin pelje peÅ¡pot ob reki Reki.'}, 34{id:4331, ll:new GLatLng(45.6735,13.9919), l:'GradiÅ¡Äe pri DivaÄi', d:'"GruÄasta vas je prazgodovinskega izvora (sega do neolitika), najdemo pa tudi ostanke predrimskega in rimskega gradiÅ¡Äa ter v ostanke srednjeveÅ¡kega gradu v bližini cerkve. Ob robu dola LisiÄno je najdiÅ¡Äe »ajdovski žegen«, kjer so naÅ¡li prazgodovinske grobove, velike bronaste predmete in sablje iz francoskih Äasov. NajstarejÅ¡a hiÅ¡a je Fifetova (17. st), z zidanico in ognjiÅ¡Äem, ki naj bi bilo Å¡e v rabi. Ob vasi je gotska cerkev sv. Helene s sliko J. Raspeta iz l. 1865. Na J strani cerkve lahko vidimo ene izmed najkakovostnejÅ¡ih fresk pri nas; prihod sv. Treh kraljev iz leta 1490, ki so delo janeza iz Kastva."'}, 35{id:4312, ll:new GLatLng(45.6782,13.9802), l:'Dolnje LežeÄe', d:'"GruÄasta kraÅ¡ka vas je prviÄ omenjena l. 1202, tipiÄni so manjÅ¡i trgi, spomeniÅ¡ko vrednost ima gostilna Äotnik. V bližini so Å¡tevilne vrtaÄe in kraÅ¡ki doli, brezna in ledenice; na dvoriÅ¡Äu v vasi pa je vhod v 22 m dolgo in 9 m globoko KurinÄevo jamo. Sredi vasi je cerkev sv. Trojice z zvonikom na preslico, slike v notranjosti naslikal Raspet l. 1868. Na travnatem Gabrku pod VremÅ¡Äico je divaÅ¡ko letaliÅ¡Äe, kjer je bilo vojaÅ¡ko letaliÅ¡Äe že v Avstroogrski in pod Italijo â tam je vsako leto prireditev Meet me."'}, 36{id:3268, ll:new GLatLng(45.6825,14.1955), l:'Pivka', d:'"ObÄina Pivka se nam na zemljevidu kaže kot velik metulj s Å¡iroko razprtimi krili. Glavo je Pivka, edino mestno naselje in obÄinsko upravno srediÅ¡Äe; vzhodno krilo je Zgornja Pivka, obrobljena z gozdnatim hribovjem, ki se na jugovzhodu postopoma vzpenja proti 1796 m visokem Snežniku, zahodno krilo je KoÅ¡anska dolina z obrobji v brkinskem hribovju in VremÅ¡Äici (1027 m). Krili loÄuje in jima hkrati daje oporo Taborski greben (751 m), ki je skupaj s Primožem (718 m) in Osojnico (820 m) tudi razvodje med poreÄjema reke Pivke in reke Reke in s tem tudi med bližnjim Jadranskim in zelo daljnim Ärnim morjem. Ohranjeni urbarji za gospostvi Postojna in Prem, iz leta 1498, dokazujejo, da je vseh 29 sedanjih vasi živelo že tedaj, a Pivka, nekdanji Å t. Peter, je bila v stari oglejski listini zapisan kot villa Sancti Petri super Piucha že leta 1300. Urbarji kažejo, da so se naÅ¡i predniki pred 500 leti ukvarjali s poljedelstvom, ovÄerejo in gozdarjenjem, na koÅ¡anski strani tudi s paÅ¡no svinjerejo â z vsem, kar so jim to omogoÄale naravne danosti. Prehodnost ozemlja je pogojevala tudi tovorniÅ¡tvo na Krpanov naÄin, kasneje pa furmanstvo, zmeraj navezano tudi na gozd in les. Odtod na obeh omenjenih rekah že od srednjega veka sem zraven mlinov tudi žage. Zaradi razliÄnega kamninskega sestava, zaradi razliÄne propustnosti tal, so bili mlini in žage Å¡tevilÄnejÅ¡i in moÄnejÅ¡i na Reki, ponikujoÄa in poplavna Pivka pa je v svojem zgornjem toku marsikatero pomlad in jesen postregla s Å¡tevilnimi presihajoÄimi jezerci in jezeri, ki Å¡e dandanaÅ¡nji vzbujajo veliko pozornosti; najveÄji sta Petelinjsko in PalÅ¡ko. Za suknjo toplejÅ¡a KoÅ¡anska dolina je dajala nekaj možnosti tudi za
36sadjarstvo, burjasta Zgornja Pivka pa je tudi z nadmorsko viÅ¡ino svojega dna na povpreÄno 550 metrih bolj silila k gozdarjenju in prevozniÅ¡tvu. Edini srednjeveÅ¡ki grad v teh krajih je bil Å ilentabor, pozidan leta 1471 kot protiturÅ¡ka utrdba; v njegovih 50 izbah in kaÅ¡Äah so pred Turki in drugimi roparji, ki so pogostoma krožili po deželi, naÅ¡li zavetje prebivalci okoliÅ¡kih vasi z obeh strani grebena. â Grad je pogorel. V izroÄilu je ostalo, da so ga razdejali puntarji, saj se je zadnja bitka poslednjega vseslovenskega kmeÄkega upora leta 1635 odvijala prav na tem obmoÄju. A zgodovina ve povedati, da je grad leta 1700 moÄno poÅ¡kodovala strela, dokonÄno pa so ga razdejali Francozi v napoleonskih vojnah 100 let kasneje. Med cerkvami je verjetno najstarejÅ¡a taborska cerkev sv. Martina, ki z ohranjeno pozno antiÄno apsido Å¡e starejÅ¡ega svetiÅ¡Äa, kaže na 12. stoletje. V njej so ohranjene tudi, nekoliko mlajÅ¡e freske, podobno kot spodaj v dolini v pokopaliÅ¡ki cerkvici sv. Pavla. Med najstarejÅ¡imi župnijskimi sedeži v tedanji tržaÅ¡ki Å¡kofiji je bila KoÅ¡ana. V arhitekturi najstarejÅ¡ih pivskih cerkva so opazne sledi nemÅ¡ke gotike in italijanske renesanse, a nad portali jih ima najveÄ vklesane letnice iz 17. stoletja, iz Äasa, baroka, ko so jih v zagonu katoliÅ¡ke obnove prezidavali in dozidavali zvonike: marsikje so takrat odprte line za zvonove, znaÄilne za Sredozemlje, zamenjali s pravimi zvoniki. â Dragocena posebnost pivÅ¡ke kulturne dediÅ¡Äine pa so kamniti križi, najveÄkrat postavljeni na križpotja, a tudi na zaÄetek ali na konec vasi. NajstarejÅ¡i, z vklesano letnico 1629, je sredi Narina. V 18. stoletju se je po novih ali prenovljenih cesta moÄno razmahnilo furmanstvo. Sredi stoletja je tudi skozi te kraje stekla prva poÅ¡ta. Vse veÄ ljudi pa si je iskalo zaslužka v hitro razvijajoÄih se obmorskih mestih, najveÄ v Trstu. Novi vek se je na PivÅ¡kem zgodil sredi 19. stoletja. Napovedali sta ga dograditvi železnice DunajâTrst 1857. leta in njenega odcepa Å t. PeterâReka nekaj let pozneje, ozavestil pa ga je znameniti PivÅ¡ki tabor na Kalcu poleg Zagorja, 9. maja 1869. Ob podpori pivÅ¡kih veljakov ga je sklical na Kalcu bivajoÄi pesnik, glasbenik in politik Miroslav Vilhar (1818â1871). PivÄani so se tedaj prviÄ doloÄno zavedeli samih sebe in svoje slovenske biti. Poslej se je gospodarsko in kulturno življenje spreminjalo v temeljih. Zunanji znak razvoja je bilo ustanavljanje prvih lesnoindustrijskih obratov (Križaj in Medica v Å t Petru) in razmah trgovine. Kljub vmesnim kriznim letom in prvemu valu izselitev Äez morje, je PivÅ¡ka kotlina doživela prvi opazen razcvet prav v zadnjem desetletju avstro-ogrskega cesarstva, malo pred izbruhom 1. svetovne vojne, ki je hudo prizadela tudi tukajÅ¡nje ljudi. Sledili sta veÄ ko dve Ärni desetletji italijanske okupacije in faÅ¡istiÄnega raznarodovanja, ki pa so se mu PivÄani tigrovsko upirali. Na težke Äase med svetovnima vojnama danes spominjajo velike vojaÅ¡ke utrdbe v prevrtanem in zabetoniranem Primožu in pod Habjanovim hribom; bile so del velikanskega Alpskega obrabnega zidu, ki pa nikdar ni služil svojemu namenu. V zaÄetku leta 1941 so dolino pozelenele italijanske vojaÅ¡ke uniforme, pripravljajoÄe napad na prvo Jugoslavijo. Jeseni 1943 so se PivÄani množiÄno pridružili narodnoosvobodilni vstaji Primorske. Medvojni bratomorni spopadi so se te krajev komaj dotaknili. A po nekajdnevnem slavju ob prihodu partizanske vojske zadnje dni aprila, je zaÄetek maja prinesel nov strah in trepet, saj se je 97. nemÅ¡ki korpus s 16.000 vojaki in oficirji, ki se je vkopal na BistriÅ¡kem, predal s podpisom predaje, kar se je zgodilo na Å¡tabu IV. korpusa jugoslovanske armade v Zagorju Å¡ele 7. maja 1945 zjutraj. ZaÄetnemu navduÅ¡enju je ob koncu vojne je že v prvih naslednjih letih sledila streznitev in huda gospodarska in politiÄna kriza, ki je tudi iz tek krajev pognala na tuje veÄ sto mladih ljudi. Vseeno pa se je 100 let za prvim pomembnim razvojnim sunkom v drugi polovici 20. stoletja sledil drugi, tehnoloÅ¡ko revolucionaren; njegovi sadovi v gospodarstvu, Å¡olstvu in kulturi so temelj naÅ¡e danaÅ¡njosti v samostojni državi Sloveniji. "'}, 37{id:4307, ll:new GLatLng(45.683,13.9699), l:'DivaÄa', d:'Velika gruÄasta vas DivaÄa, najveÄje naselje in sedež obÄine, je pomembno prometno (tako železniÅ¡ko kot cestno) križiÅ¡Äe. Že v preteklosti je bilo tu precej gostiln, v katerih so se ustavljali furmani. V stari Avstriji je bilo tu pomembno križiÅ¡Äe dvotirne železnice Dunaj â Trst, od koder se je odcepila enotirna železnica v Pulj in Koper. Železnica je v zaÄetku tega stoletja v vas prinesla razvoj. Na železniÅ¡ki postaji si lahko ogledamo muzejsko parno lokomotivo. VaÅ¡ka cerkev sv. Antona stoji v zidani ogradi z enim izmed najlepÅ¡ih pilastrskih vhodov na Krasu iz l.1728. Na SZ DivaÄo obdaja hrbet VremÅ¡Äica (1027 m), ki je priljubljen cilj pohodnikov, znana tudi po domaÄem ovÄjem siru, na S Äebulovica in ravnina DivaÅ¡ki Gabrk. V okolici so Å¡tevilne kraÅ¡ke jame in udornice: KaÄna jama (najbolj divje romantiÄno brezno sveta), DivaÅ¡ka jama, KoÅ¡eva jama, udornica Risnik, udorne vrtaÄe Radvanj, Bukove doline, sistem vrtaÄ Krgunci,â¦'}, 38{id:3945, ll:new GLatLng(45.6901,13.8437), l:'Orlek', d:'"Ime vasi, ki meji z Italijo naj bi izhajalo iz besede oglar. V vasi je veÄ starih Å¡tirn, najzanimivejÅ¡a je izklesana iz enega samega kamna; kalon, na eni izmed njih je vklesan relief, spet druga polkrožn
38a je stara okrog 300 let. Ohranjena so tudi tri korita za živino. Sredi vasi stoji spomenik borcem NOB. Zgodovinska znamenitost je pastirska hiÅ¡ica Kažun. Med naravne znamenitosti Å¡tejemo dolino Drage, rastiÅ¡Äe lepega jegliÄa, dve peÄini, rov (brezno v StrÅ¡inkni dolini) kjer so jamarji naÅ¡li podzemno reko. Na Ludvikovi sprehajalni poti do Lipice si lahko ogledamo kraÅ¡ke pojave. VaÅ¡Äani prirejajo pustovanje, kresovanje, vaÅ¡ke piknike,⦠Spletna stran: http://orlek.si "'}, 39{id:4329, ll:new GLatLng(45.6927,13.9492), l:'Gorenje pri DivaÄi', d:'"Strnjena vas je nastala po požigu stare DivaÄe, ki je bil leta 1687, o katerem poroÄa tudi Valvazor. V vasi so tudi božja znamenja, vklesana v kraÅ¡ki kamen; dve znamenji upodabljata križanega Jezusa; iz leta 1733 in 1735. Na eni hiÅ¡i pa je vzidana kapelica iz leta 1715. Ohranjeni sta tudi dve kraÅ¡ki ognjiÅ¡Äi, ki nista veÄ v uporabi. Pol ure hoda iz vasi sta dve udorni jami, Bukovnik in Lipovnik, v bližini pa Maticov spodmol. V okolici vasi sta tudi dve zapuÅ¡Äeni javi, kjer so nekoÄ lomili kamen za skrle."'}, 40{id:3266, ll:new GLatLng(45.7,14.4763), l:'LoÅ¡ka dolina', d:'LoÅ¡ka dolina je kraÅ¡ka globel, ki jo z vseh strani obdajajo visoki hribi, z najviÅ¡jim Snežnikom (1796 m) na jugu , na jugovzhodu  pa  se  zlagoma povzpne na planoto Babno polje, od koder nas pot vodi naprej proti hrvaÅ¡kemu Kvarnerju Å tevilne naravne in kulturne znamenitosti privabljajo ljudi iz vseh koncev Evrope.23 krajev poseljuje to precej veliko kraÅ¡ko dolino. Vsekakor sta najveÄja med njimi Stari trg, ki je tudi obÄinsko srediÅ¡Äe in Lož, ki že od leta 1477 nosi pravice mesta. V daljni zgodovini je bila za tedanje razmere precej poseljena, kar izpriÄujejo Å¡tevilana arheoloÅ¡ka najdiÅ¡Äa. Med njimi je najbolj opazno nahajaliÅ¡Äe ostankov Terpo na bližnjem hribu Ulaka. Tu, od koder je lepo razglediÅ¡Äe po celi dolini, stoji velik impozanten spomenik žrtvam faÅ¡izma.Äeprav ti kraji že vrsto let uživajo sloves industrijsko razvitega obmoÄja saj jih odlikuje visoka zaposlenost v industriji, ki se uspeÅ¡no kosajo s svetovno tehnoloÅ¡ko konkurenco, pa Å¡e vedno najdemo kotiÄke ostankov tradicionalne kmeÄke nostalgije.'}, 41{id:3943, ll:new GLatLng(45.7007,13.934), l:'Povir', d:'V vasi je baroÄna cerkev sv. Petra iz 17. st. krita s skrlami ter cerkev sv.Jakoba iz 14. st. Kapelica Matere Božje iz leta 1898 je delo kamnoseka PavÄar Andreja iz MerÄ. Stara Kaplanija je etnoloÅ¡ki spomenik obÄine Sežana. Furmanska gostilna Å tampinova domaÄija je Å¡e danes ohranjena v starem stilu. Povirska komunska Å¡tirna iz l. 1892 je narejena iz Å¡tirih kamnitih okroglih kosov. Na Taboru so ostanki ogromnega nasipa prazgodovinskega gradiÅ¡Äa, na Å tirenci pa je ohranjena stara Å¡tirna. V MeriÅ¡Äu so leta 1974 odkrili antiÄno stavbo. V okolici je veÄ kraÅ¡kih jam in brezen ter »studenc«, nekoÄ vir pitne vode, danes pa je urejen v kopaliÅ¡Äe. '}, 42{id:3275, ll:new GLatLng(45.7013,14.5906), l:'LoÅ¡ki Potok', d:'Naselje LoÅ¡ki Potok je srediÅ¡Äe istoimenske obÄine, ki leži na meji med Dolenjsko, Notranjsko in Gorskim Kotarjem. LoÅ¡ki Potok sestavlja Å¡est vasi, in sicer Hrib, Retje, Travnik, Mali Log, Å egova vas in Srednja vas. SrediÅ¡Äe je Hrib, kjer so vse pomembne inÅ¡titucije (sedež obÄine, Å¡ola, zdravstveni dom, poÅ¡ta, banka, ...). Nad Hribom se dviga Tabor, kjer stojita župnijska cerkev sv Lenarta in cerkev sv. Barbare. Od tu je lep razgled na vasi LoÅ¡kega Potoka ter okoliÅ¡ke hribe.'}, 43{id:3938, ll:new GLatLng(45.7154,13.947), l:'Brestovica pri Povirju', d:'Vas leži pod poboÄjem Straže (580m). V vasi so poleg komunske Å¡tirne tudi tri obzidane Å¡tirne Studenci iz Äasov Napoleona, ki naj bi jih po ustnem izroÄilu sezidali njegovi vojaki. Kal GloboÄaj (50 krat 100m) je najveÄji kal z izvirsko vodo, ki se steka iz vrhov Hrbec, Belila, Äebulovica. Leta 1992 je bil GloboÄaj razglaÅ¡en za naravno znamenitost obÄine Sežana . V okolici vasi se nahaja Petnjak â udornica s posameznimi rovi in jamo.V vasi je tudi spomenik NOB postavljen leta 1958. '}, 44{id:4302, ll:new GLatLng(45.7177,13.8813), l:'Dane pri Sežani', d:'Razpotegnjena vas na sonÄni strani Grublje (359 m). Kraj se prviÄ omenja l.1252 kot posest rožaÅ¡kega
44samostana. Pri pilu v zaÄetku vasi je baroÄno znamenje iz l. 1736, na nasprotnem koncu pa stoji kamniti križ iz leta 1769. Stare kraÅ¡ke hiÅ¡e so lepo ohranjene in urejene, veÄina je pa novih hiÅ¡. Vodo iz kalov in obzidanih vodnjakov sedaj uporabljajo za zalivanje. Na Grublji je globoko brezno Petrinova jama na Gabrku pa Golobnica. V ponos vaÅ¡Äanom je tudi vaÅ¡ki dom z igriÅ¡Äem, kjer domaÄini prirejajo tudi razne dogodke in plese.'}, 45{id:4306, ll:new GLatLng(45.7274,13.8142), l:'Dol pri Vogljah', d:'Razložena vas leži ob državni meji z Italijo, zraven je mejni prehod Repentabor. Meja se je po 2. sv. vojni razdelila tako, da so ostale vse hiÅ¡e na naÅ¡i strani meje, V Italiji pa Å¡ola, pokopaliÅ¡Äe, cerkev pa tudi veÄina njiv. V zavetju vogeljskih borov je nekaj vikendov pa tudi dobre gostilne so pripomogle k razvoju turizma v vasi. V srediÅ¡Äu stoji lep spomenik padlim vaÅ¡Äanom v NOB. V bližnjem kamnolomu so nedavno naÅ¡li kosti jamskega medveda.'}, 46{id:4316, ll:new GLatLng(45.7371,13.8846), l:'FilipÄje Brdo', d:'NekoÄ so vas imenovali tudi Malo Brdo. Pri UrbanÄevih lahko obÄudujemo kamnito konzolo, ki podpira gank. Vhod v 70 m dolgo kraÅ¡ko jamo z veliko kapniki je kar iz kleti g. Janeza ÄaÄa. DomaÄini Å¡e vedno vzrejajo in pasejo živino (krave, bike in konje). V okolici vasi je veliko vinogradov in travnikov, katere obdajajo suhi zidovi in Å¡karpe. Hodimo po gmajni, kjer raste samo ruj in brinj, mimo vrtaÄ, obÄudujemo lepo ohranjene pastirske hiÅ¡ice, ostanke nedokonÄane železniÅ¡ke proge, tudi hrastov ni malo.'}, 47{id:3191, ll:new GLatLng(45.7382,14.7284), l:'Ribnica', d:'"Ime temu mestnemu naselju že od nekdaj potrjuje grb z ribo pa tudi nekaj kilometrov dolga kraÅ¡ka ponikalnica z imenom Ribnica. Že od daleÄ popotnika pozdravita dva zvonika ribniÅ¡ke farne cerkve, ki sta po naÄrtih Jožeta PleÄnika zgrajena v katedralnem stilu. S to slogovno posebnostjo je hotel arhitekt med 2. svetovno vojno delno uniÄeni cerkvi dati peÄat, ki ga že od davnine nosi ta kraj. Ribnica je bila namreÄ prafara, srediÅ¡Äe misijonskega okrožja za zahodno Dolenjsko v Äasu pokristjanjevanja. Njeno obmoÄje je segalo od Ljubljanskega barja do Kolpe. Ribnica je eden najstarejÅ¡ih slovenskih krajev in ima bogato zgodovino. Leži na obeh bregovih ponikalnice Bistrice, sredi ravnine ribniÅ¡kega polja, med grebenoma Male in Velike gore. Dolina se proti jugu razÅ¡iri v veÄji naselji Prigorica in Dolenja vas z obsežnim dolenjevaÅ¡kim poljem, proti zahodu se podaljÅ¡a do Sodražice, od koder se svet proti severu dvigne v slikovita Slemena, proti jugozahodu pa se povzpne v LoÅ¡ki Potok. Meji na obÄine: Sodražica, KoÄevje, Dobrepolje, Velike LaÅ¡Äe.ZaÄetki Ribnice segajo že v pradavnino, saj je bil kraj znan že pod Rimljani. Pomemben gospodarski mejnik predstavlja leto 1492, ko je cesar Friderik III. podelil RibniÄanom pravico do proste trgovine z domaÄimi izdelki, da bi si opomogli od turÅ¡kih vpadov. Tako je gospodarski utrip ribniÅ¡ke doline stoletja dolgo zaznamoval ribniÅ¡ki kroÅ¡njar, ki dan danes predstavlja zaÅ¡Äitni znak naÅ¡ih krajev. V preteklosti se je naglo razvila industrija, zlasti lesno-predelovalna in kovinska, ki se je v zadnjem Äasu preoblikovala v manjÅ¡e družbe, podjetnike in obrtnike. Å e vedno so za kraj znaÄilni doma narejeni izdelki suhe robe in lonÄarstva, ki nas predstavljajo tako doma kot v tujini. Poleg suhe robe in lonÄarstva kraj zaznamujejo naravne lepote in bogata kulturna dediÅ¡Äina. Med najbolj znane naravne in kulturne znamenitosti s
47odijo: PresihajoÄe jezero v Rakitnici, RibniÅ¡ki svatje - velike kamnite gmote znane po ljudskem izroÄilu, kraÅ¡ke jame, nenavadne drevesne oblike; Å¡tevilne razgledne toÄke v neokrnjeni naravi... RibniÅ¡ki grad iz 10. stol. V njegovih prostorih so Å¡tiri stalne razstave, ki ponazarjajo dogodke v ribniÅ¡ki dolini skozi stoletja, parkom kulturnikov, letnim gledaliÅ¡Äem in forma vivo, rojstna hiÅ¡a jezikoslovca Stanislava Å krabca, OrtneÅ¡ki grad, Grajske ruÅ¡evine na bregu,...Bogastvo Ribnice se kaže tudi v Å¡tevilnih legendah ter kulturnih, etnografskih in turistiÄnih prireditvah. Med najbolj znane sodijo: RibniÅ¡ki sejem suhe robe, Pustni karneval, Miklavževanje, Žive jaslice, Novoletni koncert..."'}, 48{id:3935, ll:new GLatLng(45.7447,13.8354), l:'Kreplje', d:'KREPLJEVas KREPLJE je oddaljena le dva kilometra od Dutovelj v smeri Repentabor. Leži na prisojni legi nad dnom dola, ki sega od Å marij pri Sežani do Jamelj onstran državne meje. Obdana je z njivami in vinogradi. Do sedaj prva znana omemba vasi sega v leta okoli 1200. Samo ime vasi pa je težko razložljivo. Najbrž izhaja iz predslovanskega (ilirskega) imena kripa â skala ,kup kamenja, od tod tudi krepake â pust, nerodoviten svet. Sredi vasi je cerkev. S svojo obliko in svetnico se razlikuje od drugih slovenskih cerkva. Krasi jo lipa, ki verjetno raste Å¡e iz Äasa, ko so cerkev zidali.PrviÄ je omenjena že leta 1234. Novo cerkev je dal zgraditi tomajski župnik Pavel FranÄiÅ¡ek KlapÅ¡e 1740 leta. Naslednje leto, (26. avgusta 1741), je cerkev posvetil tržaÅ¡ki Å¡kof Leopold Jožef Hanibald grof PetaÄ ( Petazzi). Postavljena je na Äast tirolski svetnici sveti Notburgi, pravi ljudski svetnici, ki so jo zlasti kmeÄki ljudje Äastili kot svojo zavetnico in zavetnico kmeÄkega dela, kot priproÅ¡njico za živino in zemeljske sadove. Zato je v tistem Äasu postala cerkev prava božja pot za kraÅ¡ko kmeÄko prebivalstvo.V bližini cerkve je komunska Å¡terna ( vodnjak ) iz leta 1877.NedaleÄ stran je stara kolona z napisom: » Ta porton je naredil Luka Brundula v cajti francoske vojske s cesarjem Franc 1809.«Korita za napajanje živine priÄajo o tem, da je bilo nekoÄ v vasi veliko živine. Pod vasjo je železniÅ¡ka postaja in proga v smeri Sežana â Nova Gorica â Jesenice zgrajena 1906 leta. Nekdaj pa je bila vas z železnico povezana tudi s Trstom.V Äasu 1. svetovne vojne je bila ob vasi zgrajena ozkotirna poljska proga za prevoz streliva na fronto, katere ostanki so vidni Å¡e danes.V okolici vasi so kraÅ¡ke jame in brezna âjama v Brejnih dolinah in Hramec v Stranah⦠Nekdaj so Krepeljci imeli na gmajni - v JeplenÄniku â apnenice in so apno tudi prodajali. V danaÅ¡njem Äasu se ukvarjajo predvsem z vinogradniÅ¡tvom in vinarstvom. Le nekaj kmetij pa ima Å¡e živino.Viri: Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana DZS, 1968      Špacapan, B., Cerkev svete Notburge v Krepljah. Kreplje 2004     Sestavila Olga Kmetec, junij 2006'}, 49{id:4358, ll:new GLatLng(45.7448,13.8689), l:'Križ', d:'Razpotegnjeno gruÄasto naselje s Å¡tevilnimi novimi hiÅ¡ami. Sredi vasi stoji kapelica Matere božje in kamniti križ iz leta 1866, katerega so klesali ponoÄi in se tako zahvalili za reÅ¡itev pred roji kobilic, ki so takrat pustoÅ¡ile po Krasu. Pravijo pa, da naj bi to bil le izgovor za postavitev spomenika vaÅ¡kim fantom, usmrÄenim zaradi upora. Ob glavni cesti, na samem stoji cerkev sv. Križa, stara skoraj 500 let. Je kamnita in krita s skrlami, zidana v gotskem slogu. Ob cesti proti Sežani raste borov gozd KriÅ¡ki bori, ki ga je opeval že SreÄko Kosovel. Pravijo, da je Atila med vrnitvijo v Italijo umrl. Pokopan naj bi bil v okolici Križa v eni izmed mnogih kraÅ¡kih jam.'}, 50{id:4335, ll:new GLatLng(45.7462,13.8971), l:'Grahovo Brdo', d:'Majhna kraÅ¡ka vasica gruÄaste oblike, s kamnitimi nadstropnimi hiÅ¡ami. V naselje, ki so ga nekoÄ imenovali tudi Veliko Brdo, se pripeljemo po ozki stranski cesti. Severno od vasi je v vrtaÄi Dol obzidan vaÅ¡ki vodnjak, zbiralnik kapnice, v katerega se steka voda s poboÄij. V okolici je veliko vinogradov. Mirna idiliÄna vasica z gmajnami, borovim in hrastovim gozdom v okolici, je idealna za umik od mestnega vrveža, primerna tudi za kolesarjenje ali preprosto oddih v naravi. Spomladi lahko na travnikih obÄudujemo bedenice (op. narcise).'}, 51{id:3941, ll:new GLatLng(45.7501,13.8688), l:'Å epulje', d:'"Gotska cerkev sv Antona stoji
51na samem, 1 km od Å epulj; po makadamu mimo prÅ¡utarne. Cerkev je grajena v romanskem slogu, kasneje dobi gotski prezbiterij, DomaÄini so jo zgradili l. 1470. PosveÄena je bila istega leta s priporoÄilom Antonu Opatu, naj varuje njihovo živino. PrviÄ obnovljena l. 1641 (letnica na oboku, znotraj cerkve). Nazadnje so cerkev in kal zraven (kjer so nekoÄ Å¾ene iz vasi prale perilo) obnovili l. 1996. Ustno izroÄilo pravi, da je tam nekoÄ stal tudi samostan. V cerkvi naj bi Turki, ki so ropali po Krasu imeli zavetiÅ¡Äe za konje, kar prikazuje freska na vzhodni strani cerkve. V to cerkev so dekleta iz bližnje in daljne okolice hodila molit in prosit za moža, saj je Sv. Anton zakonski patron. 17. januarja je bil na kalu pred cerkvijo ples na ledu. Äe je bil led pretanek, so ob kalu uredili »flos« - plesiÅ¡Äe. Äe svet Anton me usliÅ¡al bo,in dal mi bo možiÄka,v zakol mu pa podala bomrejenega praÅ¡iÄka.(ljudska, po spominu Radice Sorta, iz knjige »Tam v starodavnih Äasih«,Herte Sorta in Jasne PerÅ¡olja)Turkov pil v Å epuljah iz leta 1849 naj bi po pripovedovanju naredili, ko so na Krasu zbolele trte in je izgledalo, da se bodo posuÅ¡ile. Turkovi, ki so bili premožni kmetje z dosti vinogradi, so dali zgraditi kip Mariji, Jezusu in sv. Jožefu. Ob Turkovi domaÄiji raste nad 200 let stara trta teranovka. V srediÅ¡Äu vasi je dobro ohranjen in vzdrževan obzidan kal. V okolici vasi so obsežni vinogradi, kjer pridelujejo teran."'}, 52{id:4318, ll:new GLatLng(45.7522,13.8408), l:'Godnje', d:'Ustno izroÄilo pravi, da je nekoÄ Å¾ivel premožen oÄe s tremi sinovi in hÄerko. Ker je umrl brez oporoke, so si otroci sami delili grunt. Drugi sin je pokazal proti danaÅ¡njim Godnjam in rekel:ââ Tukaj je ugodna lega, to je moje!ââ Tako je iz ugodnega nastalo Godnje, ki se jih prviÄ omenja že leta 1252. V vas vodi cesta, speljana med vinogradi. Ohranjene so tri hiÅ¡e krite s Å¡krlami. VaÅ¡ki vodnjak s kamnitim zgornjim robom je iz leta 1869. Kapelica v Godnjah iz leta 1897, je posveÄena Mariji Devici. V okolici vasi je kar nekaj jam.'}, 53{id:4314, ll:new GLatLng(45.7553,13.8318), l:'Dutovlje', d:'"Vas v srediÅ¡Äu vinorodnega okoliÅ¡a Kras se prviÄ omenja l. 1278, sledi naselitve pa segajo daleÄ v prazgodovino. SrediÅ¡Äe vasi je strnjeno okrog cerkve sv. Jurija iz 15. st., nekoÄ utrdbe vitezov templjarjev. Zadnje ostanke mogoÄnega obzidja, ki je obdajalo cerkev, so poruÅ¡ili l.1965 in na tem mestu zgradili stanovanjski blok, trgovino, poÅ¡to in ambulanto. V prejÅ¡njem stoletju so blizu železniÅ¡ke postaje naÅ¡li zaklad iz rimske dobe, sedaj shranjen v muzejih na Dunaju in v Gorici; in žarne grobove. Zanimiv je vaÅ¡ki vodnjak z vklesanim Kristusovim monogramom in srcem iz l.1848. V smeri proti Krepljam je avstroogrsko vojaÅ¡ko pokopaliÅ¡Äe. Avgusta poteka na osnovnoÅ¡olskem igriÅ¡Äu tradicionalna prireditev Praznik terana in prÅ¡uta."'}, 54{id:2869, ll:new GLatLng(45.7553,15.0586), l:'Dolenjske Toplice', d:'"Äe se peljete iz ljubljanske smeri po slikoviti dolini Krke, se v Soteski nenadoma odpre popolnoma drugaÄen svet. Pred vami se kot na dlani prikaže topliÅ¡ka kotlina, obdana z desne strani s skrivnostnim KoÄevskim rogom, z ostalih strani pa jo obkrožajo nizki dolenjski griÄi, posajeni z vinogradi in zidanicami. Sredi kotline ležijo Dolenjske Toplice. Imenujejo se po izviru termalne vode (37-38oC), ki je kraju in oklici dal poseben peÄat v razvoju. Prva pisna omemba Dolenjskih Toplic nosi letnico 1228, ko je Henrik IV, mejni grof Istrski, podelil del svoje imovine cistercijanski opatiji StiÄna. Leta 1385 so priÅ¡le Toplice v Å¡esto letno posest grofov Auerspergov TurjaÅ¡kih, ki so po vzoru nekaterih takratnih srednjeevropskih toplic povzdignil ljudsko kopaliÅ¡Äe v Toplicah v imenitnejÅ¡e ""gorke in grezne kopeli"". Staro jedro naselja je ob župnijski cerkvi sv. Ane, katere glavni portal nosi letnico 1680. VÄasih je bila za obrambo pred Turki obdana z obzidjem, katerega južni del stoji Å¡e danes. Kraj se je zaÄel po drugi svetovni vojni razvijati v balneo-rehabilitacijski center, ki nudi danes vrsto možnosti za sprostitev in rekreacijo. TuristiÄno zanimiv je vsekakor nov sprostitveno-kopaliÅ¡ki kompleks; Wellness center Balnea, ki obiskovalcem nudi najviÅ¡jo mero sprostitve in kopiÄenja pozitivne energije. Poleg zdraviliÅ¡kega kompleksa se obÄina postavlja z bogato naravno in kulturno dediÅ¡Äino, zgodovinskimi, arhitekturnimi in dinarsko kraÅ¡kimi posebnostmi, kraj pa ponuja tudi možnosti Å¡portnih aktivn
54osti, kolesarjenja in pohodniÅ¡tva."'}, 55{id:4337, ll:new GLatLng(45.7557,13.9437), l:'Griže', d:'"Vas je ime dobila po kupih kamenja, ki so nastali po ÄiÅ¡Äenju gmajn. V vzhodnem delu vasi se nahaja cerkev sv. Martina iz zaÄetka 17.st, z zelo zanimivim lesenim poslikanim stropom. Je najstarejÅ¡a Vrabeljska podružnica. Leta 1717 so sredi vasi postavili kamniti križ, ki kaže na tipiÄno kraÅ¡ko tradicijo. Zanimiva je tudi kamnita Kosova domaÄija, ki pa žal propada. VaÅ¡ki vodnjak je iz leta 1910; je pa v okolici veÄ kalov. V okolici vasi najdemo tudi kraÅ¡ke jame. V ponos vaÅ¡Äanom je eno redkih avtomatiziranih kegljiÅ¡Ä v Å¡irÅ¡i okolici."'}, 56 {id:3939, ll:new GLatLng(45.756,13.8551), l:'Tomaj', d:'Stari del se nahaja na poboÄju griÄa Tabor (na nadmorski viÅ¡ini 387) okrog katerega se svet od Äasa do Äasa pogreza zaradi kraÅ¡kih pojavov. Vas je sestavljena iz veÄ delov: Klenk, KoÅ¡ac, Na Placu, Prtabor, Brdce in Brdo. Razni predmeti iz bronaste in zgodnje železne dobe, najdeni znotraj veÄ kot kilometer dolgega obrambnega obzidja dokazujejo, da je bilo prazgodovinsko gradiÅ¡Äe na vrhu tomajskega griÄa poseljeno že pred 8. stoletjem pred naÅ¡im Å¡tetjem. Ostanki rimskih grobov, ki so jih tam naÅ¡li, so shranjeni v tržaÅ¡kem muzeju. Kasneje so tam zgradili tabor (najveÄja utrdba v okolici -1 ha povrÅ¡ine- s 6 obrambnimi stolpi povezani z meter Å¡irokim in 4 do 5 m visokim zidom), ki naj bi jim služil kot obramba pred pirati, kasneje pred Ogri pa tudi pred Turki. Tabor so obnavljali v vseh dobah, v 19. st. pa je zaÄel propadati (zadnji stolp so poruÅ¡ili 1938). Iz ostankov Tabora so 1894 â 1895 zgradili samostan â Zavod Å¡olskih sester, kjer se je 1898 zaÄel pouk. Kjer danes stoji župnijska cerkev sv. Petra in Pavla (zavetnika), zgrajena 1446 v poznogotskem stilu, katere notranjost je poslikal Tone Kralj l.1929/1930 (Na slikah Pridiga sv. Pavla â zbor sveÄenikov, ki je takrat deloval ilegalno, ReÅ¡itev sv. Petra iz jeÄe, Zadnja veÄerja, Neverni Tomaž,⦠prikazuje trpljenje slovenskega naroda pod faÅ¡izmom, je stala najstarejÅ¡a cerkev na Krasu, posveÄena sv. Pavlu, zgrajena v 11. stoletju. Ob pokopaliÅ¡Äu stoji Å¡e cerkev device Marije. Cerkev je bila posveÄena 7.8.1649; v njej je bila svoj Äas zasilna bolnica, krita je s skrlami. Kosovelova domaÄija je urejena kot spominska zbirka družine Kosovel v hiÅ¡i, ki so jo zgradili, ko so faÅ¡isti prisilno upokojili naduÄitelja Antona Kosovela (uÄil v Sežani, Pliskovici in Tomaju), njegova zelo razgledana in nadarjena žena Katarina, ki pa se zaradi okoliÅ¡Äin ni mogla uveljaviti, najstarejÅ¡i sin Stano Kosovel - pesnik, novinar in urednik veÄ Äasopisov, hÄi Karmela â pianistka na Dunaju in v Münchenu, Anica âprofesorica slovenÅ¡Äine in primerjalne književnosti, TonÄka prav tako visoko izobražena in edina, ki je ostala doma in pa prezgodaj umrli pesnik SreÄko Kosovel, ki je živel in umrl v Tomaju, kjer je tudi pokopan - in celotne družine Kosovel. Dostop do hiÅ¡e je oznaÄen z glavne ceste. Ogled po predhodni najavi. Kontaktna oseba: SosiÄ Dragica: tel.: **386 (5) 764 21 08'}, 57{id:4345, ll:new GLatLng(45.764,13.9062), l:'Kazlje', d:'Razloženo naselje z loÄenimi gruÄami hiÅ¡. Cerkev sv. Lovrenca iz l.1634 je deloma krita s Å¡krlami. Leta 1873 je tam delovala tudi vaÅ¡ka Å¡ola. Nad zaselkom JeriÅ¡e na »svetmu Mehu« je manjÅ¡e prazgodovinsko gradiÅ¡Äe z ruÅ¡evinami cerkve sv. Mihaela, kjer so naÅ¡li lonÄene posode, bronasto in železno orodje ter nakit, jantarne jagode, rimske steklene posode,⦠Na vrhu stoji skala, pod katero naj bi se skrila kazeljska Nežika, ko jo je neki Jud hotel žrtvovati bogovom. Tudi na Vahti so ostanki gradiÅ¡Äa, kjer naj bi bil skrit zaklad â zlato tele. V okolici so zapuÅ¡Äene jave s temnim kraÅ¡kim apnencem.'}, 58{id:4304, ll:new GLatLng(45.7665,13.8817), l:'Dobravlje', d:'Razloženo naselje iz 3 loÄenih gruÄ v katerem je precej starih kraÅ¡kih hiÅ¡. Ob križiÅ¡Äu je vaÅ¡ki kal, ki je nekoÄ služil za napajanje živine. V okolici je poleg trt tudi precej ÄeÅ¡enj, jablan in sliv. Lahko se odpravimo po kolovozih in gmajnah, obÄudujemo Å¡e neokrnjen kraÅ¡ki gozd, v katerem rastejo pravi kostanj, hrast, jesen, gaber, reÅ¡eljika,⦠V bližini so v enem od zgornjih paketov Tomajskega apnenca (ta se pojavlja med Dutovljami in Å torjami), poleg amonitov in pooglenelih rastlin naÅ¡li tudi Å¡tevilne fosile rib. Najbolj zanimiv je skat iz rodu Rhinobatos.'}, 59{id:4351, ll:new GLatLng(45.7676,13.8051), l:'Krajna vas', d:'Krajna vas je bila zadnja vas na posestvu GoriÅ¡kih grofov, od tod naj bi izviralo tudi ime vasi. Bitnja, BariÄev in Gurnji konc so povezani s klanci. Cerkev sv. Neže je krita s skrlami, v okenski okvir je vklesana letnica 1716. Pri popisu naravne dediÅ¡Äine ne smemo izpustiti MoÄilove jame v Rupah, stalnega izvira vode v Dragi in kostanjev, ki jih vidimo po vasi. Na placu stoji pil, spomenik NOB pa so postavili leta 1947. Preden so avstro-ogrski vojaki napeljali vodovod, so po vodo hodili v PoÄko. VaÅ¡Äani ohranjajo tradicijo pustovanja: vsaka hiÅ¡a dobi spominek, v maju kurijo kres, za novo leto pa meÄejo rakete.'}, 60{id:4341, ll:new GLatLng(45.7693,13.9625), l:'Jakovce', d:'Vas leži na vzhodni strani strmega poboÄja Tabora. Na JV je grapa Grižanskega potoka. V vasi sta dva kala, ki sta nekoÄ služila za napajanje živine. Na Blažkovi hiÅ¡i je vzidana kapelica.'}, 61{id:3267, ll:new GLatLng(45.7727,14.5064), l:'Bloke', d:'Bloke so kraÅ¡ka, v južnem delu apnenÄasta na severu pa dolomitna planota na viÅ¡ini med 700 in 800 m nad morjem. Po celi planoti je raztresenih 45 veÄjih ali manjÅ¡ih naselij v katerih živi cca 1800 prebivalcev. Za biologe so zanimivi Å¡tevilni endemiti in avtohtoe rastline, ki jih n
61ajdemo predvsem v bližini meandrov BloÅ¡Äice. Bloke same in Å¡irÅ¡a okolica imajo Å¡tevilne zgodovinske, arheoloÅ¡ke, etnografska in geografske posebnosti. V Tlakah pri vasi Metulje ( Metle) naj bi domnevno stal Metullum, srediÅ¡Äe Japodov, tu je, po Valvasorju, prvotna domovina znamenitih BloÅ¡kih smuÄi. V vasi Benete, ki leži ob cesti v smeri Ribnice je dobro ohranjen ostanek velikega rimskega zapornega zidu ( Claustra Alpium Juliarum). SrednjeveÅ¡ka gradova NadliÅ¡ek in Pajkovo sta veÄkrat omenjana v slovenski zgodovini. Å e bolj pa je poznan v Sloveniji literarni lik   Martina  Krpana,   ki  izhaja  po ljudskem izroÄilu iz nekdanje Fajglove kmetije pod sv. Urhom pri sv. Trojici. Nedvomno, da daje tej planoti glavni peÄat starosvetsko bloÅ¡ko smuÄanje, za katerega trdijo, da je Valvasorjev zapis najstarejÅ¡i na svetu.'}, 62{id:3940, ll:new GLatLng(45.7734,13.961), l:'VrabÄe', d:'Vrabeljci se delijo na Gurenjce, BrÄkarje in Dulenjce. HiÅ¡e so tesno druga ob drugi. Kljub malemu Å¡tevilu hiÅ¡ so VrabÄe pomembno prometno križiÅ¡Äe. Tu se sreÄajo ceste, po katerih lahko prideÅ¡ v Podnanos, Å tjak, SenožeÄe ali Å torje. V vasi je kapelica Karmelske Matere Božje. Na jugu je hrib Tabor (605m), kjer stoji vrabeljska župnijska cerkev. Dober kilometer proti Podnanosu je v bližini ceste izvir s pitno vodo. Na VrabÄah prirejajo tudi vsakoletne gorske dirke. Vas ponuja Äudivit razgled na Vipavsko dolino na eni strani in celoten Kras na drugi.'}, 63{id:3942, ll:new GLatLng(45.7738,13.8225), l:'Skopo', d:'"Vas, ki jo na najviÅ¡ji toÄki varuje cerkev sv. Mihaela se prviÄ omenja leta 1100. NekoÄ naj bi tam stal grad katerega podobo drži v rokah kip sv. Leopolda na pilastru vhoda na pokopaliÅ¡Äe, Sv. Mihael pa prebada hudiÄa. Etnolog Merk pravi, da se je vas najbrž sprva imenovala Skopa vas, izhajajoÄ iz metaforiÄne prispodobe skope zemlje. Ustno izroÄilo pa trdi, da ime vasi izvira iz besede »skupaj«, ker naj bi se tam skupaj sestajali Skopelski, devinski in Å¡tanjelski grof. Poleg bogato okraÅ¡enih kamnitih prtonov je tu Å¡e kamnit križ iz leta 1721, ki naj bi predstavljal kužno znamenje, eden najstarejÅ¡ih kamnitih pilov na Krasu ter spomenik NOB.- Skopo je zelo stara vas; pred 600 leti se je imenovalo Sveti Mihael v Äepnem. - v vasi je precej starih kalonz vklesanimi letnicami iz osemnajstega in devetnajstega stoletja - nekoliko razpotegnjeno naselje- prviÄ se vas omenja v 11. stoletju; v pisnih virih l.1100 - Na zahodnem robu vasi cerkev posveÄena sv. Mihaelu (iz 18. stoletja). DanaÅ¡nja cerkev je bila posveÄena 1741. Sedanji skopeljski zvonik je bil dodan leta 1800.- Kal-del vasi, Varda; Gorice- Kal (lokva)- številne vrtaÄe- Komunska Å¡tirna je pri hiÅ¡ni Å¡t. 56. ima kamnit lijak iz enega kamna. Na tleh so kamnite skrle. Komunska Å¡tirna z letnico 1787.- Kamniti križ stoji sredi vasi. Na njem je vklesana letnica 1721, Kristusov monogram in ter križ na katerem je Kristus. Po ustnem izroÄilu naj bi to bilo kužno znamenje. - V vasi je spomenik padlim v NOB - V Skopem je bil enkrat grad. V tistih Äasi je bilo vse drugaÄe. Vas je bila prav na drugem koncu; med danaÅ¡njo vasjo in Kosoveljami. Kjer je danes cerkev je bil vÄasih grad. Parcela, ki ji pravimo Zagriža je dobila ime po tem, ker je tam dosti griže od gradu.     Od kod ime Skopo?Skopeljki grof je imel veliko prijateljev; devinskega, Å¡tanjelskega grofa. VeÄkrat so se dobivali na posvetih in najveÄkrat prav v Skopem; iz tega pride izpeljanka Skope-skupaj. Kip angelÄka na stebrnem vhodu na pokopaliÅ¡Äe drži podobo gradu. Dva kvalitetno izklesana kipa na pilastrih, na desnem kip sv. Mihaela, ki prebada satana, na levem pa sv. Leopolda, ki ima v levi roki palmo v desni pa drži model mesta.- leta 1866 je bila v skopem ustanovljena prva Äitalnica- etnolog Merk pravi, da se je vas sprva imenovala Skopa(vas) ali pa Skopo(selo). Gre za metaforiÄno prispodobo skope zemlje. "'}, 64{id:3418, ll:new GLatLng(45.774,13.7815), l:'Pliskovica', d:'Pliskovica je vas na Krasu, v obÄini Sežana, nekako na polovici poti med Dutovljami in Komnom. Prvi naseljenci naj bi bili pastirji z ovcami. Na razglednem hribu nad dolgo suho dolino, ki se vleÄe vzdolž kraÅ¡ke planote, so zaÄeli krÄiti gmajno in graditi zavetiÅ¡Äa, iz katerih je v stoletjih nastala danaÅ¡nja vas, ena veÄjih na planotastem svetu Komenskega Krasa. Dobrih sto hiÅ¡nih Å¡tevilk in nekaj Äez 250 prebivalcev ima danes. Iz veÄ delov je sestavljena, vmes pa so vinogradi, ki prevladujejo tudi okolico, južno in vzhodno od vasi. Da znamo znamo iz grozdja pridelati prvovrstni teran, že dolgo ni veÄ skrivnost, kot ni skrivnost niti to, da naÅ¡e Äebele pridno obiskujejo živo pisane kraÅ¡ke travnike in gmajne.'}, 65{id:2669, ll:new GLatLng(45.7748,14.2114), l:'Postojna', d:'"Postojna leži na severni strani pivÅ¡ke kotline in je zaradi ugodnih prometnih poti in lege med Ljubljano, Trstom, Gorico in Reko že od nekdaj upravno in gospodarsko srediÅ¡Äe Notranjske. Postojna in njena okolica je bila naseljena že v najstarejÅ¡ih obdobjih ÄloveÅ¡ke zgodovine. O prvih prebivalcih na tem obmoÄju priÄajo najdbe iz Predjame, Postojnske jame in Betalovega spodmola. NajstarejÅ¡i najdeni predmeti so iz dobe paleolitika, pa tudi iz kasnejÅ¡ih obdobij (neolitik, bronasta in železna doba). Samo mesto se je najprej razvilo ob vznožju SoviÄa, pozneje pa se je predvsem z izgradnjo železnice razÅ¡irilo ob robu kotline. PrviÄ je bila Postojna v zgodovinskih virih omenjena leta 1226, leta 1432 je bila vas povzdignajena v trg, z nadaljnim razvojem, predvsem po izgradnji železnice in odkritju notranjih delov Postojnske jame pa je leta 1909 pridobila mestne pravice. Danes se Postojna predstavlja kot sodobno, urejeno in prijazno mesto. PeÄat turistiÄnega mesta ji daje predvsem svetovno znana Postojnska jama, pa tudi manjÅ¡e okoliÅ¡ke jame kot so OtoÅ¡ka jama ter Pivka in Ärna jama. Samo 10 km oddaljen od Postojne pa se sredi visoke skalne stene bohoti Predjamski grad, ki buri domiÅ¡ljijo z znano legendo o srednjeveÅ¡kemu vitezu Erazmu Predjamskem. Postojna z okolico nudi obiskovalcem obilo zanimovosti, predvsem edinstvenih naravnih znamenitosti in kulturno zgodovinskih spomenikov. Razgibani tereni v okolici so idealni za tek, pohodniÅ¡tvo, jahanje, nabiranje gob in ostalih goznih sadežev. Bližnji vrhovi Nanos, Sv.Lovrenc, Javornik in drugi pa vabijo v svoje okrilje tudi zahtevnejÅ¡e planince. TuristiÄni utrip dajejo mestu tudi Å¡tevilne prireditve. NajveÄji sta gotovo Furmanski praznik in ViteÅ¡ke igre. Na poti proti Predjamskem gradu je v kozolcu ""toplarju"" na ogled zbirka starega orodja, ki so ga vÄasih uporabljali kmetje in gozdarji. Znane so tudi razne tradicionalne prireditve v okoliÅ¡kih krajih ( Krompirjeva noÄ, Jakobov dan, Gozdar in kmet nekoÄ in danes), v Postojni pa poleg ostalih prireditev v mesecu avgustu poteka tudi poletni festival ""Zmaj ?ma mlade""."'}, 66{id:4296, ll:new GLatLng(45.7762,13.8424), l:'Brje pri Koprivi', d:'Brje pri Koprivi je uskoÅ¡ka vas. VÄasih je tu bila grofija nekega ÄiÄa iz Istre. Ime naj bi izhajalo iz besede brdje - griÄevnata pokrajina. Zaradi lažje izgovorjave se je zaÄelo izpuÅ¡Äati Ärko d. Na Placu stoji vaÅ¡ki vodnjak (1898) in korito za napajanje živine. Na mestu nekdanje cerkve danes stoji pil. V okolici se nahajata jami pri Bezi in pri Studenci. V Tomaj vodi oznaÄena peÅ¡pot, v Ponikve pa makadamska steza. Na Brjah je veselo 30. aprila, ko vaÅ¡Äani postavljajo mlaj in na Placu pripravijo piknik, pri Pilu pa sežgejo kres.'}, 67{id:4333, ll:new GLatLng(45.779,13.8862), l:'Gradnje', d:'Mirna, idiliÄna vasica na S delu Krasa, južno nad dolino reke RaÅ¡e. Leži slab kilometer od vasi Avber. Strnjeno naselje s kamnitimi, veÄinoma nadstropnimi hiÅ¡ami. Vinograde, kjer pridelujej
67o teran, varuje pred burjo hrastov gozd Hutnik, kjer raste mnogo gob. Tu so Å¡tevilne vrtaÄe. V bližini vasi je globoko kraÅ¡ko brezno Äebarnica. V okolici vasi si lahko oddahnemo, lahko se odpravimo s kolesom po poteh in kolovozih, ki so Å¡e vedno prehodni (požarna cesta Kazlje â Kobdilj).'}, 68{id:3936, ll:new GLatLng(45.7793,13.8747), l:'Avber', d:'Avber prviÄ omenja rihemberÅ¡ki urbar leta 1502 kot goriÅ¡ko posest. Tik nad vasjo se razprostira prazgodovinsko gradiÅ¡Äe Grad z delno ohranjenim obrambnim okopom, razglaÅ¡eno za kulturni spomenik, severneje pa se nad strmo brežino leve strani RaÅ¡e nahaja manjÅ¡e prazgodovinsko gradiÅ¡Äe OÅ¡Äe. Že od daleÄ nas pritegne Äebulasti zvonik zelene barve, kar ni ravno tipiÄno za okoliÅ¡ke vasice, ki krasi baroÄno cerkev sv. Nikolaja iz 17 st. V notranjosti so vredne ogleda freske Toneta Kralja iz leta 1928. Slike v Avbru veljajo za vrhunec Kraljevega cerkvenega slikanja. V spomin na mlin v dolini RaÅ¡e, je župnik Å Äek dal vzidati mlinsko kolo pod okno cerkve.'}, 69{id:3241, ll:new GLatLng(45.7801,14.0002), l:'Lozice, Vipava', d:'Vas Lozice - prva vas v Vipavski dolini, ki Å¡teje nekaj veÄ kot 200 prebivalcev, leži ob stranski cesti, ki se razcepi v Podnanosu od glavne ceste Vipava-Razdrto. Je razloženo naselje, skozi katerega teÄe potok MoÄilnik, na severu pa ga obdaja Nanos z Debelim vrhom, na jugovzhodu pa gozdnato hribovje Vrhe s Pasjim repom. Kraj ob Pasjem repu imenujejo vaÅ¡Äani Reber, poboÄje proti Lozicam pa Brda. Vas sestavlja veÄ zaselkov: Mislejska vas, LipovÅ¡ka vas, Žerjavska vas, Renkovska vas nosijo v imenih najpogostejÅ¡e priimke v vasi, ostali pa so Å¡e Kolona, Stajice, Gorenji Žvanuti ter Dolenji Žvanuti. Prav zaradi te razloženosti so v postonjskem okrajnem glavarstvu zapisali, da ima skoro vsakih Å¡est hiÅ¡ svoje ime. Vas nima veliko polj in travnikov, zaradi burje je manj sadjarstva, v prisojnih legah pa uspeva vinska trta.Na Lozicah je Å¡e moÄ videti precej starejÅ¡ih domaÄij, ki so spomeniÅ¡ko varovane. V cerkvi sv. FranÄiÅ¡ka Ksaverja, v tipiÄnem primeru kraÅ¡ke renesanse, lahko v rokokojsko izdelanem oltarju obÄudujete sliko Žalostne Marije A. Fayerna. Povzpnete se lahko tudi na Nanos, ki je dal ime bližnji vasi Podnanos, in obiÅ¡Äete najbolj obiskano romarsko pot LoziÄanov cerkev sv. Hieronima.Z Lozic je slaba ura hoda do cerkve sv. Magdalene, ki je bila prviÄ posveÄena leta 1496. Cerkev spada pod obmoÄje male vasice OtoÅ¡Äe, ki se je nekdaj imenovala OtoÅ¡ice in je bila del Lozic. LoziÄani lahko Å¡e danes pokažejo kamnito mizo, ob kateri se je baje ob svojem pomikanju skozi Vipavsko dolino konec 18. stoletja odpoÄil Napoleon Bonaparte.V vasi aktivno deluje TuristiÄno-kulturno-Å¡portno druÅ¡tvo Zdravljica, ki je bilo ustanovljeno na dan slovenskega kulturnega praznika 8.2.2003 in skrbi za pestrost in kvaliteto družabnega življenja krajanov in vseh ostalih udeležencev prireditev in dogajanj na Lozicah. Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/ '}, 70{id:4339, ll:new GLatLng(45.7807,13.9135), l:'Hribi', d:'"IdiliÄna vasica, v kateri so Å¡tiri stare kraÅ¡ke hiÅ¡e, od tega dve prazni. Hribi ležijo na južnem poboÄju Å vice, nad dolino reke RaÅ¡e, med potokoma GloboÄakom in Zabrdnikom. Vas ima prisojno lego; svet je apnenÄast. Na zahodni strani vasi je globoka grapa hudournika Zabrdnika. Hrbtu Vrhe (vse vasi krajevne skupnosti Å tjak in VrabÄe) po domaÄe pravimo Hribovci, tudi Å vica."'}, 71{id:4347, ll:new GLatLng(45.7824,13.8341), l:'Kopriva', d:'NekoÄ uskoÅ¡ko naselje naj bi dobilo ime po rastlini. »Gurnji« in »Spodnji« konec vasi povezuje komunska Å¡tirna, ki ima na »šapi« vklesano letnico 1817. Cerkev sv. Elije iz l. 1802 ima enega lepÅ¡ih prezbiterijev na Krasu, obkrožajo jo lipe, kostanji in spomenik generalu BorojeviÄu. Spominska ploÅ¡Äa je posveÄena pilotu Josipu Križaju, junaku Å¡panske republikanske vojske in borcu NOB. Kopriva je tudi rodna vas pisateljice Branke Jurca. Na S se nahaja veÄ globokih vrtaÄ in ostanki jave Rove, kjer so Å¡e pred petdesetimi leti pridobivali znan koprivski kamen. Ob cesti je obnovljen kal in na obeh koncih vasi stojita pila.'}, 72{id:4224, ll:new GLatLng(45.7833,13.7356), l:'Å kofi', d:'»Republika Å kofi«, najmanjÅ¡a vasica v komenski obÄini, leži na manjÅ¡i vzpetini ob lokalni cesti KregoliÅ¡Äe - Brje. NajveÄji pomen za vas je imela družina Å trekelj, ki se je v vas preselila iz Gorjanskega, o Äemer nam priÄa že sam vhod v domaÄijo, ki ga krasi prekrasna ââkalunaââ. V Äasu druge svetovne vojne so se, zaradi ugodne lege, v vasi zadrževale Å¡tevilne partizanske enote, med njimi tudi mornarski odred, kateremu je v spomin postavljeno spomeniÅ¡ko obeležje na hiÅ¡ni Å¡t. 4. Na koncu vasi je tudi spomenik trem padlim partizanom.'}, 73{id:4149, ll:new GLatLng(45.7839,13.7194), l:'Brje pri Komnu', d:'Prvi podatki o zgodovini vasi Brje pri Komnu segajo v Äas Devinskega gospostva. V Äasu 1. svetovne vojne so si avstrijski vojaki uredili posto- janke in bolniÅ¡nico, vaÅ¡Äane pa odpeljali v begunstvo. V okolici so Å¡tiri avstro-ogrska pokopaliÅ¡Äa in ostanki ozkotirne vojaÅ¡ke proge. Omeniti moramo vaÅ¡ki vodnjak, s Äudovito izdelano »šapo« ter bogatimi klesanimi ornamenti, in pil v srediÅ¡Äu vasi ter Å¡tevilne kalune, konzole in okvirje. Za vse, ki želijo uživati v pristnih kraÅ¡kih dobrotah, sta v Brjah v pomladnem in poletnem Äasu odprti tudi dve osmici.'}, 74{id:3937, ll:new GLatLng(45.7852,13.9182), l:'Bogo', d:'Majhno strnjeno naselje leži na južnem poboÄju Tabra, kjer je cerkev sv. Katarine s srednjeveÅ¡ko osnovo. Med ostanke kulturne dediÅ¡Äine Å¡tejemo tudi kamniti križ z letnico 1676, ki stoji na križiÅ¡Äu. JV od vasi se v grapi potoka Vilence nahajata dve vodoravni kraÅ¡ki jami. Vas obdajajo bukovi in hrastovi gozdovi kjer predvsem jeseni radi zahajajo gobarji. Veliko je tudi kostanjev. DomaÄini pridno nabirajo brinj iz katerega delajo brinjevec. Del vasi so leta 1943 požgali Nemci.'}, 75{id:4353, ll:new GLatLng(45.7858,13.7431), l:'KregoliÅ¡Äe', d:'»KregoliÅ¡Äe kamor zludij piÅ¡Äe.« VÄasih so se vaÅ¡Äani tako kregali, da se jih je prijelo ime KregoliÅ¡Äani. V naselje vodi ozka, idiliÄna cesta, obdana s suhim zidom. Vas je sestavljena iz dveh klancev in je Å¡olski primer lepo ohranjene kraÅ¡ke arhitekture. Vse hiÅ¡e imajo obzidane brjaÄe s Å¡tirnami. Na Kržadi stoji korito, postavljeno Å¡e v Äasu Italije, in pil s kipom Matere božje. Gorica ponuja krasen razgled na Dolnji Kras. Vidi se kar 12 vasi. V bližini je tudi kal, kjer so pozimi lepo vidne skale, kjer so gos
75podinje prale.'}, 76{id:4349, ll:new GLatLng(45.787,13.7966), l:'Kosovelje', d:'Ustno izroÄilo pravi, da je ime vasi skovanka fraze »kosa velja«, kar pomeni, da je kosa dovolj ostra. V srediÅ¡Äu je veÄji trg z vaÅ¡kim vodnjakom, letnika 1898. Ob njem je stoletna trta in korito, v katerem so nekoÄ napajali živino. Na Kržadi stoji spomenik iz 2. sv. vojne. V bližini je lokva, v kateri so zajemali vodo za potrebe gospodinjstva. Kasneje pa je vaÅ¡ki mulariji služila za kopanje. Ob poti v Kosovelje, v Metni mlaki, naletimo na ostanke vojaÅ¡ke kapelice iz 1. sv. vojne, kjer so oskrbovali ranjence soÅ¡ke fronte. Vidni so tudi ostanki železnice, ki so jo uporabljali za potrebe vojaÅ¡kega zaledja. Skozi vas vodi Pliskina pot.'}, 77{id:3944, ll:new GLatLng(45.7886,13.8626), l:'Ponikve', d:'Deloma gruÄasto, deloma razloženo naselje leži na J poboÄju nizkega griÄa. VaÅ¡ki zavetnik je Sv. Luka, ki goduje v oktobru. Ponikovci so ponosni tudi na svoj Gasilski dom v katerem se mladi in malo manj mladi urijo kot gasilci prostovoljci. KraÅ¡ka hiÅ¡a - hiÅ¡a Cirila Zlobca, obnovljena v starem kraÅ¡kem slogu, balkon, stari predmeti, kamnita miza na dvoriÅ¡Äu in »štirna«.V vasi je kar nekaj lepo ohranjenih starih hiÅ¡, kalon in Å¡tirn. KraÅ¡ka jama Draga s ponikalnico, z zelo lepimi kapniki, vendar je dostop do nje omogoÄen samo izkuÅ¡enim jamarjem.Tu se je l. 1925 rodil pesnik, prevajalec in publicist Ciril Zlobec. Najbolj znana pesniÅ¡ka zbirka je Pesmi Å¡tirih (skupaj z Menartom, KoviÄem in PavÄkom. Pesnik je tudi dobitnik mnogih odlikovanj, ne samo za svoje delo in poezijo, temveÄ tudi za Å¡irjenje kulture (Zvezda italijanske solidarnosti, »zlatnik poezije« za svoj izjemni prispevek k slovenski literaturi,â¦)'}, 78{id:4310, ll:new GLatLng(45.7892,13.9019), l:'Dolenje', d:'Strnjeno naselje leži na polici nad dolino reÄice RaÅ¡e. ZnaÄilne so zgradbe s položnimi strehami in s kamni obloženimi korci. Studenec v Å ulki so zajeli v vaÅ¡ki vodovod, komunska Å¡tirna pa služi predvsem za zalivanje. V vasi je tudi kegljiÅ¡Äe. Vas obdajajo vinogradi in sadovnjaki. V bližnjih grapah teÄeta potoÄka Strmadna in Vilenca v dolino RaÅ¡e. Ob cesti je gramoznica.'}, 79{id:3383, ll:new GLatLng(45.7921,13.9673), l:'Orehovica, Vipava', d:'Äe se spustimo po cesti iz smeri Razdrtega proti Podnanosu, bomo na levi strani zagledali Orehovico. Zaradi moÄne burje so domaÄini umaknili svoje vinograde na zavetrne in hkrati manj opazne jugozahodne lege. Dolina Pasji rep je dobila ime po potoku, ki teÄe skoznjo in je posebej znana po rodovitni zemlji, ki daje odliÄen zelen. Vas je znana tudi po orehovcu, domaÄi žgani pijaÄi, in mnogih orehovih drevesih, od koder verjetno izhaja tudi ime naselja. PrviÄ je bila Orehovica omenjena leta 1499 v nemÅ¡ki razliÄici z imenom Nussdorf (nuss-oreh, dorf-vas). Orehovica je znana po mnogih starih in lepo ohranjenih domaÄijah s kletmi - hrami, Äeprav je z oblikovanjem stavb v zadnjih letih izgubila precej izvirne kamnoseÅ¡ke kulture z mnogimi oboki, kamnitimi stopnicami ter tipiÄnimi vipavskimi dvoriÅ¡Äi.Orehovica je bila znana po svoji tipiÄni kamnoseÅ¡ki kulturi. Svoj videz pa so ohranile Å¡tevilne kleti, saj skoraj ni domaÄije, ki ne bi vsako leto pridelovala vina.Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/'}, 80{id:4327, ll:new GLatLng(45.7923,13.9205), l:'GradiÅ¡Äe pri Å tjaku', d:'Vas se nahaja na eni od viÅ¡jih vzpetin hrbta Vrhe in ponuja Äudovit razgled na Vipavsko dolino in TržaÅ¡ki zaliv. Vas so med drugo svetovno vojno požgali Nemci. Na hribu Straža so v preteklosti s kresovi naznanjali turÅ¡ke vpade. V suÅ¡nih obdobjih domaÄini hodijo po vodo k stalnim studencem v bližini vasi. Pod vasjo je tudi nekaj vinogradov kjer pridelujejo belo vipavsko vino.'}, 81{id:4205, ll:new GLatLng(45.7935,13.7314), l:'Nadrožica', d:'Nadrožica je majhna idiliÄna vasica. Ob sprehodu po vasi si lahko ogledamo suhe zidove in druge elemente kraÅ¡ke arhitekture. Vas je obdana z gmajnami in prepredena z makadamskimi potmi, primerna za kolesarje in pohodnike, ki si želijo miru. Na eni strani vasi lahko vidimo spomeniÅ¡ko obeležje vaÅ¡Äanom, ki se niso vrnili iz izgn
81anstva v 2. sv. vojni, na drugi strani, ob makadamski poti, ki pelje proti Brjam pri Komnu, pa si lahko ogledamo vaÅ¡ko lokev oz. manjÅ¡i zbiralnik vode.'}, 82{id:3265, ll:new GLatLng(45.7965,14.3624), l:'Cerknica', d:'Prvotna Cerknica je najverjetneje stala na sedanjem polju UÅ¡evek. Od tu naj bi kasneje naselje preselili na hribÄek okoli cerkve oz. cerkvice (sedanji Tabor). Od tod naj bi izviralo tudi ime. O zgodnji poselitvi priÄajo tudi predzgodovinski ostanki zidov na GradiÅ¡Äu in rimsko grobiÅ¡Äe na Sinji gorici. Cerknica je bila prviÄ omenjena leta 1040. V 15.st.pa so se priÄeli veÄkratni in okrutni turÅ¡ki vpadi, ki so temu delu Slovenije prizadeli veliko Å¡kodo. Prebivalci so bili prisiljeni na organizirano samoobrambo, o Äemer priÄajo Å¡e danes ohranjeni deli utrdb okrog glavne cerkve. Ta protiturÅ¡ki tabor je eden najbolj ohranjenih tovrstnih spomenikov pri nas. V sredini tega tabora stoji cerkev posveÄena Marijinemu rojstvu , ki datira že iz trinajstega stoletja, vendar so jo morali zaradi požiga Turkov leta 1472 nanovo pozidati. DokonÄni videz je cerkev dobila Å¡ele v sredini Å¡estnajstega stoletja. Poznana je po svoji zgodovini in lepi notranjosti, namreÄ grajena je v poznogotskem stilu in sodi v skupino dvoranskih cerkva. Vsekakor pa je v svetu bolje poznano bližnje presihajoÄe CerkniÅ¡ko jezero, ki je v poplavnem obsegu veliko 24 km2.  '}, 83{id:3187, ll:new GLatLng(45.7976,13.9821), l:'Podnanos', d:'Vas leži v zgornji Vipavski dolini ob cestni povezavi Ljubljana-Nova Gorica, kjer se popotniku, ki potuje iz notranjosti Slovenije preko Rebernic odkrivajo lepote in posebnosti doline. Kraj z okolico je prvi, kjer ga pozdravijo primorsko podnebje, primorska arhitektura in vinorodne lege z žlahtnim vinom v kleteh. Skupaj z bližnjimi naselji Podbreg, HraÅ¡Äe, PoreÄe in Orehovica, ki sestavljajo eno krajevno skupnost, je na tukajÅ¡njem obmoÄju okoli 800 prebivalcev.Iz vasi so speljane ceste preko VrabÄ na Kras ter v sosednja kraja Lozice in Podraga. Na zaÄetku Rebernic se odcepi cesta na Nanos, iz vasi pa vodita na goro tudi oznaÄeni stezi.V naselju združita svoje vode potoka Pasji rep in MoÄilnik, ki preide tu v Å¡irÅ¡e dolinsko dno. DomaÄini imajo svoja polja v ravnini, v viÅ¡jih prisojnih legah so vinogradi, na nanoÅ¡ki planoti pa gozdne posesti. V preteklosti so na Nanosu tudi množiÄno kosili in pridelovali zeljnate sadike. ObÄasna moÄna burja, znaÄilna za zgornji del doline, je pogojevala tudi urbanistiÄno zasnovo naselja in naÄin gradnje ter oblikovanja domaÄij. Podnanos je gruÄasto naselje z ozkimi ulicami v starem delu vasi, kar mu daje mediteranski videz. V njem je ohranjene mnogo ogleda vredne kulturne dediÅ¡Äine. Staro ime kraja Å t. Vid se med ljudmi ohranja v domaÄi obliki: Å embid. Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/ '}, 84{id:4246, ll:new GLatLng(45.8004,13.7507), l:'VolÄji Grad', d:'"Vas se prviÄ omenja leta 1257, ime naj bi dobila po plemiÅ¡ki hÄerki Mariji Volciji, ki naj bi tu ozdravela; poseljena pa je bila že mnogo prej, o Äemer priÄajo ostanki enega veÄjih prazgodovinskih gradiÅ¡Ä Â»Debela griža«. Tu mimo je potekala tudi rimska pot. VolÄjegrajski kamnoseki so pomenili moÄno jedro kamnoseÅ¡kega ustvarjanja za Å¡irÅ¡i okoliÅ¡, kar se odraža na Å¡tevilnih lepo izklesanih kalunah, konzolah, pilih in drugih kamnitih detajlih. V loÄenem delu vasi stoji baroÄna cerkev sv. Janeza Krstnika. Tu sta živela: SreÄko Colja (politiÄni delavec, obsojenec 2. tržaÅ¡kega procesa) ter Marjan Rožanc (pisatelj, filmski scenarist, dobitnik PreÅ¡ernove nagrade) â v vasi se vsako leto podeljuje RožanÄeva nagrada za literarne dosežke."'}, 85{id:3528, ll:new GLatLng(45.8005,13.7506), l:'VolÄji grad', d:'VolÄji Grad je manjÅ¡a vasica na južnem poboÄju Komenskega Krasa, 1,5 km oddaljena od Komna.'}, 86{id:2845, ll:new GLatLng(45.8011,15.1711), l:'Novo mesto', d:'Novo mesto imenovano tudi metropola Dolenjske, je bilo ustanovljeno leta 1365, ko je mestu, na okljuku reke Krke, avstrijski vojvoda Rudolf IV. podelil mestne pravice. Uradno poimenovano mesto Rudolfswerd je ves Äas raslo kot Novo mesto in kmalu postalo upravno, kulturno, cerkveno in poslovno srediÅ¡Äe Dolenjske. Novo mesto leži v srediÅ¡Äu griÄevnate dolenjske pokrajine, objeto z reko Krko. Bogastvo narave, tradicije in kulture je lahko za vsakega obiskovalca Novega mesta pravo doživetje. Dolina reke Krke je, zlasti nad Novim mestom, za mnoge najlepÅ¡a slovenska reÄna dolina, njeno idilo poudarjajo mehki bregovi, slikovite brzice in naravni jezovi. Poseben Äar ji dajejo Å¡tevilni mlini in gradovi, ki se zlivajo s pokrajino v Äudovito podobo Äasa, ki ga ni veÄ. Prijetno bivanje v naÅ¡em mestu dopolnjujejo Å¡tevilne razgledne toÄke, romarske poti, Å¡portni in drugi objekti ter bogati gozdovi s sprehajalnimi potmi, možnostmi lova, nabiranja gozdnih sadežev in ribolova. V samem mestu najdemo Å¡tevilne kulturne spomenike in znamenitosti, v Dolenjskem muzeju pa tudi izredno arheoloÅ¡ko bogastvo. Novo mesto vas vabi na zmenek. ObiÅ¡Äite ga in spoznajte, gotovo se boste zaljubili vanj, kajti daleÄ naokoli ni tako lepega, ÄuteÄega in hrepeneÄega mesta, kot je ravno Novo mesto. Novo mesto (360°)www.novomesto.siwww.dolenjska.netStaro mestno jedro Novega mesta, ki leži na skalnem okljuku Krke, navduÅ¡uje z imenitnim Glavnim trgom z arkadnimi hodniki v pritliÄjih meÅ¡Äanskih hiÅ¡. Opredeljuje ga znaÄilna mestna hiÅ¡a. Ogleda vredni so tudi stolna cerkev Sv. Nikolaja in franÄiÅ¡kanska cerkev, Dolenjski muzej in galer
86ija JakÄev dom, v reki Krki pa se zrcali niz znamenitih hiÅ¡ na Bregu â najslikovitejÅ¡em predelu mestnega jedra, ki so ga pogosto upodabljali slikarji.'}, 87{id:4174, ll:new GLatLng(45.802,13.7127), l:'Gorjansko', d:'Med 1. sv .vojno so, zaradi soÅ¡ke fronte, vaÅ¡Äane preselili, veÄino na Å tajersko. Urejena je zgodovinska pohodniÅ¡ka pot od enega najveÄjih vojaÅ¡kih avstro-ogrskih pokopaliÅ¡Ä na obmoÄju soÅ¡ke fronte (pokopanih preko 10.000 vojakov), navzdol po dolini, kjer so ostanki vojaÅ¡ke bolni- Å¡nice in železniÅ¡ke proge. Na placu stoji cerkev sv. Andreja, blizu pa spomenik žrtvam v 2.sv.vojni. V vasi je tudi rojstna hiÅ¡a bratov Å trekelj, Anton (kmetijski strokovnjak) in dr. Karel Å trekelj (publicist, jezikoslovec in zbiratelj narodnega blaga). Slednjemu v spomin vsako leto podelijo Å trekljevo nagrado. Na pomanjkanje vode nas opozarjajo vodnjaki, vaÅ¡ki kal in zbiralnik vode z napajalnimi koriti za živino. Okolica je prepletena z makadamskimi pot- mi in je tako idealna izhodiÅ¡Äna toÄka za pohodniÅ¡tvo in kolesarjenje. '}, 88{id:4151, ll:new GLatLng(45.802,13.7827), l:'Coljava', d:'V Podganji jami pri Coljavi so leta 1908 odkrili obilo lonÄevine iz bakrene dobe, leta 1963 pa tudi keramiko iz bronaste dobe, kar dokazuje, da je to podroÄje bilo že zelo zgodaj naseljeno. V prvi svetovni vojni je tekla tod vojaÅ¡ka železniÅ¡ka proga, ki je od Dutovelj vodila na soÅ¡ko fronto. Zaradi potreb vojske so v borovem gozdiÄku ob Coljavi uredili veÄjo kaverno, kjer je bila v drugi svetovni vojni tiskarna. V vasi je razvita kovaÅ¡ka obrt. V bližini najdemo Å¡tevilne vrtaÄe.'}, 89{id:4357, ll:new GLatLng(45.8054,13.877), l:'Krtinovica', d:'IdiliÄna vasica, ki je kot utrdba na manjÅ¡em griÄu, leži pod Krtinskim Hribom, na skrajnem zahodnem delu Å vice (hrbta Vrhe). V vasi je veliko starih kraÅ¡kih hiÅ¡ z vsemi elementi kraÅ¡ke arhitekture. Zraven rastejo fige in orehi, kot je bilo nekdaj znaÄilno za domaÄije na Krasu. V okolici vasi je precej jablan in vinogradov. Pod vasjo sta dva obzidana vodnjaka, v suÅ¡i pa hodijo po vodo k studencem ter k potoku VoÄaku. Na poti v RaÅ¡o je hrastov gozd, ki daje gradbeni les.'}, 90{id:4161, ll:new GLatLng(45.8061,13.7798), l:'Gabrovica pri Komnu', d:'"Vas se prviÄ omenja kot posest samostana v Rožacu (Rosazzo). Gabrovica je slovela kot zidarska vas, saj je tu delovala zidarska Å¡ola. V bližini je bil tudi kamnolom koprivskega belega marmorja. Delo zidarjev in kamnosekov je vidno na Å¡tevilnih domaÄijah z zanimivimi arhitekturnimi detajli. Zraven vaÅ¡kega trga, ki ga s svojimi mogoÄnimi kroÅ¡njami krasijo starodavne lipe je cerkev sv. Petra. Med 2.sv.vojno so tu ustanovili XIX. Slovensko narodnoosvobodilno Udarno brigado in Partizanski odred Slovenije ""SreÄka Kosovela"" - spominske ploÅ¡Äe. Tu je tudi delovala relejna kurirska postaja P13."'}, 91{id:3382, ll:new GLatLng(45.8069,13.95), l:'Podraga', d:'Ob poboÄju Nanosa se vije cesta iz Razdrtega proti Vipavi. Od glavne ceste Å¡e ne 2 km proti zahodu leži ob vznožju Vipavskega pobrdja 186 m nad morjem vas Podraga.Cerkve so tukaj tri: glavna je cerkev sv. Mohora in Fortunata. Kilometer od vasi proti Vipavi je mala cerkvica sv. Urbana, ki je bila zgrajena nekaj let pred letom 1758. Visoko nad Podrago je na samotnem kraju 556 m nad morjem cerkev sv. Sancirba. Obisk te cerkve predstavlja domaÄinom in vsem ostalim obiskovalcem prijetno izletniÅ¡ko toÄko. V pisnih virih so se ohranili mnogi zapisi, ki govore o bogati vinogradniÅ¡ki tradiciji.VeÄina podraÅ¡kih vinogradov je zasajenih na zahodni strani, kjer se razteza slikovita vinogradniÅ¡ka lega Ravno brdo, tam se Vipavsko griÄevje sreÄa z obronki Krasa. Na vzhodni strani je manjÅ¡a vinogradniÅ¡ka lega, lega sv. Margarete.Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/'}, 92{id:3965, ll:new GLatLng(45.8096,14.968), l:'Dvor', d:'Dvor je naselje, ki leži on križiÅ¡Äu cest proti KoÄevju, Žužemberku in Novem mestu. Naselje je znano po izjemnem tehniÄnem spomeniku, obmoÄju Auerspergove železolivarne, ki je obratovala od 1796 do 1891. Danes je moÄ videti ohranjeno in obnovljeno kupolno peÄ, objekte ter muzejsko zbirko Marjana Marinca.'}, 93{id:4176, ll:new GLatLng(45.8101,13.8284), l:'HruÅ¡evica', d:'borovem gozdiÄku v bližini vasi se nahaja manjÅ¡e prazgodovinsko gradiÅ¡Äe. Tu je bil nekoÄ tudi kamnolom s temno sivim kraÅ¡kim marmorjem. Mimo je vodila rimska pot iz Å tivana v AjdovÅ¡Äino. Mala cerkev sv. Jožefa v notranjosti skriva kamnit baroÄni oltar iz 18. st.
93V srediÅ¡Äu vasi stoji kip sv. Janeza Nepomuka, ÄeÅ¡kega zavetnika, katerega naj bi ÄeÅ¡ki vojaki prinesli iz GoriÅ¡ke. Zraven je tudi spomenik padlim v NOB, ob cesti proti Å tanjelu pa stoji pil. V vasi je veliko murv, katere so vÄasih dajale hrano za sviloprejke. VaÅ¡ki praznik praznujejo na nedeljo po 10. avgustu, na god sv. Lovrenca.'}, 94{id:3329, ll:new GLatLng(45.8111,9.6914), l:'Å empas', d:'Naselje se v virih prviÄ omenja okrog leta 1200. Skozi Äas se naselje pojavlja pod razliÄnimi imeni Sannd Pass, De sancto Passo, SchoenpassOd poznega srednjega veka je imel Å empas status župnije. Poprej je sodil pod solkansko pražupnijo iz nje pa je bil izloÄen verjetno že pred letom 1431. NajstarejÅ¡i del Å empasa se je razvil okoli protiturÅ¡kega tabora (Stari grad), ki se je morda razvil iz starejÅ¡ega srednjeveÅ¡kega dvorca. Deli naselja v strnjenem vaÅ¡kem jedru so, Guno, Nova vas in Tabor. Del Å empasa so tudi zaselki: BoÄnik, DraÅ¡Äek, Gmajna, Jezero, Tera, Lepenje, LoverÄiÄi, Novi zid, Otava, PodkonÄe, PototÄevo in Pristava.Iz vasi pelje stara pot Äez Vitovlje, preko Krnice na Trnovski gozd imenovana Napoleonova pot. Äukova hiÅ¡a (danes hiÅ¡na Å¡t. 161) tvori z dvorcem Mainardi (Monardi) in dvorcem plemiÄev Voccanijev, baroÄno cerkvijo sv. Silvestra, vaÅ¡kim jedrom Tabor in zaÅ¡Äiteno kmetijo PotoÄevo arhitekturno dediÅ¡Äino kraja. '}, 95{id:4178, ll:new GLatLng(45.8113,13.694), l:'Klanec', d:'Kdor je kdaj bil v Klancu, mu je jasno, od kod ime, saj se v vas dobesedno spustimo po klancu. Vas so najbolj prizadele grozote 1. svetovne vojne, ko so krajani odÅ¡li v begunstvo, hiÅ¡e pa so bile zaradi bližnje soÅ¡ke fronte precej poÅ¡kodovane. V drugi svetovni vojni so tu imele sedež razne organizacije Narodno-osvobodilnega boja. Äeprav majhno, je srediÅ¡Äe vasi lepo urejeno, tam si lahko ogledamo cerkveno znamenje-pil in spomenik iz 1. sv. vojne, posveÄen madžarskim vojakom.'}, 96{id:4153, ll:new GLatLng(45.8116,13.8849), l:'Äehovini', d:'GruÄasta vas leži v dolini, ob gornjem toku reke Branice. Severno od vasi je sotoÄje RaÅ¡e in Branice. Okolica skriva izjemne naravne lepote, saj je prepredena s potoÄki, izviri in gozdovi. Zahodno od vasi je obÄasen Suhi potok, na vzhodu pa GorjanÅ¡Äek, ki se oba zlivata v RaÅ¡o. Vzhodno od vasi pa se stekajo v reko Branico potoki Bezjakovec, Farjevec in Rehelica. V vasi je tudi studenec, katerega voda se steka v vaÅ¡ko korito, ki je vÄasih služilo za napajanje živine.'}, 97{id:4242, ll:new GLatLng(45.8118,13.8808), l:'VeÄkoti', d:'Obcestna vasica leži v dolini, kjer se hudourniÅ¡ka RaÅ¡a zliva v reko Branico, ki se okrepljena Å¡e z manjÅ¡imi hudourniki steka v Vipavo. Ob reki Branici so vÄasih delovali kar Å¡tirje, sedaj poruÅ¡eni in zapuÅ¡Äeni, mlini. Prebivalci BraniÅ¡ke doline so že od srednjega veka naprej znani po pridelovanju okusnih belih vin in pridelavi jabolk in sliv. '}, 98{id:4188, ll:new GLatLng(45.8123,13.8794), l:'Koboli', d:'Strnjena vas leži, kjer se ozka dolina reke RaÅ¡e, skozi Kobolovski in VeÄkotovski hrib, razÅ¡iri v Å¡irÅ¡o dolino reke Branice. Skozi vas teÄe studenec, ki v srediÅ¡Äu vasi napaja korito za potrebe živine.Spominska ploÅ¡Äa v srediÅ¡Äu vasi je posveÄena javki, kjer so l.1941 vaÅ¡Äani imeli prvi sestanek s partizani, druga ob Å tjaÅ¡kem hribu pa padlim talcem iz l.1943. Na vrhu Kobolovskega hriba stoji pil, posveÄen Devici Mariji.'}, 99{id:4236, ll:new GLatLng(45.8138,13.9048), l:'Trebižani', d:'GruÄasta vas se nahaja v zgornjem delu doline reke Branice, ki predstavlja severni rob kraÅ¡ke planote in južni rob Vipavske doline. Obdajajo jo vzpetine Lukovnik, Äela in Stara reber. V bližini vasi, na KomarÄah, je glavni izvir reke Branice. V vasi stoji kapelica, ob vznožju Å tjaÅ¡kega hriba v bližini pa je vzidana spominska ploÅ¡Äa, posveÄena taboru prve skupine partizanov na Primorskem. Na prisojnih legah so vinogradi. '}, 100{id:4238, ll:new GLatLng(45.8141,13.8135), l:'TupelÄe', d:'TupelÄe s severa objema gozdni svet, ki se razprostira Äez vzpetini Tolsti vrhi (366m) in Krajnim vrhom (352m), na jugu pa najdemo veliko vrtaÄ in globokih udornic. Med pomembnejÅ¡o kulturno dediÅ¡Äino priÅ¡tevamo komunsko Å¡tirno, ki ima ohranjeno Ärpalko na vreteno. Pomembno mesto z vidika naravne dediÅ¡Äine pa predstavlja v letoÅ¡njem letu obnovljen vaÅ¡ki kal, nujen za ohranjanje pestrosti življenja. Ta predstavlja prijetno shajaliÅ¡Äe tako za domaÄine kot za obiskovalce. '}, 101{id:4137, ll:new GLatLng(45.8143,13.6312), l:'Brestovica', d:'"Prvotno naselje naj bi bilo v zaselku Mohorini, prostor danaÅ¡nje vasi pa je obdajalo jezero, ob katerem so rasli bresti, ki so vasi dali ime. V 1. sv. vojni je bila vas poruÅ¡ena; pri prenovi je izgubila tradicionalno kraÅ¡ko arhitekturo. Omeniti velja cerkev sv. Lovrenca v Dolnji Brestovici, cerkev sv. Anastazije na manjÅ¡i vzpetini v Gornji Brestovici ter pil v srediÅ¡Äu vasi. V okolici je veliko vrtaÄ in kraÅ¡kih jam: Dolenjca in DrÄa jama, ki sta povezani s podzemeljskim tokom reke Timave, Grofova jama (poÅ¡evna fosilna jama s petimi vhodi, 350m dolga in 50m globoka), katere ogled je možen v sklopu Jamarskega druÅ¡tva Komen, kaverni »Moritz« in Bezen nad zaselkom Mohorini, kjer so med 1. sv. vojno naÅ¡li spomenike ne- znanim božanstvom iz 2. ali 3. st.. V KlariÄih je ÄrpaliÅ¡Äe vode za kraÅ¡ki vodovod. V Gornji Brestovici je v spomladanskem Äasu odprta osmica. TURISTIÄNO DRUÅ TVO BREST BRESTOVICA DruÅ¡tvo je bilo ustanovljeno junija 2006 in ima 51 Älanov. Delovanje je usmerjeno predvsem v razvoj vasi ter prireditve s podroÄja kulture, tur
101izma in Å¡porta. Raziskujemo Äase naÅ¡ih nonotov in non od srednjega veka do danes in jih v obliki kraÅ¡ke poti predstavljamo vsakomur, ki ga ta kos naÅ¡e dežele zanima. Organiziramo pokuÅ¡ino vina in promocijo kvalitetnih brestovskih vin. Povezujemo se z Zamejskimi Slovenci, s ciljem izvedbe skupnih turistiÄnih prireditev. V organizaciji TD Brest, se v mesecu oktobru odvija tradicionalni Pohod po sledeh SoÅ¡ke fronte. Na trasi pohoda, je obnovljena cerkev sv. Anastazije, zgrajena v 15. ali 16. stoletju z dobro ohranjenim turÅ¡kim taborom. Z vrha Grofovih hribov se razte- za pogled po celotnem TržaÅ¡kem zalivu. Pohod se zakljuÄi v stari vaÅ¡ki Å¡oli, kjer so na ogled fotografije iz Äasa, ko je bila vas zravnana z zemljo, ker se je nahajala na frontni Ärti. Razlogov za obisk naÅ¡e vasi je veÄ kot dovolj, zato vas prijazno vabimo v naÅ¡o vas na sonÄi Kras!"'}, 102{id:4240, ll:new GLatLng(45.8149,13.6714), l:'Vale', d:'Majhna vasica z zaselkom Majerji leži v kotlini, kjer se kraÅ¡ka planota spuÅ¡Äa proti morju. Na severu je vzpetina Tabor, na jugu pa meja z Italijo. Omembe vredna zanimivost je âJerihovcaâ ali Valska jama, ob križiÅ¡Äu za Vale. V prvi svetovni vojni je verjetno služila kot bolniÅ¡nica avstro-ogrskim vojakom, danes so Å¡e ohranjene stopnice in ostanki kuhinje avstrijskih vojakov. Ogled jame omogoÄa jamarsko druÅ¡tvo po predhodnem dogovoru. '}, 103{id:4186, ll:new GLatLng(45.8153,13.8074), l:'Kobjeglava', d:'Vas leži na griÄu in ima tipiÄno strnjeno vaÅ¡ko jedro s cerkvijo posveÄeno sv. Mihaelu.'}, 104{id:4183, ll:new GLatLng(45.8155,13.8517), l:'Kobdilj', d:'Ob Fabianijevi poti v gornjem Kobdilju, neposredno pod nekdanjo domaÄijo Maksa Fabianija. Prodajno-razstavna galerija z ateljejem: GrafiÄna in slikarska dela (kraÅ¡ki motivi), kolaži z naravnimi materiali, otroÅ¡ke ilustracije (»MiÅ¡ka požeruÅ¡ka«). Vrt okrasnih rastlin: Individualni/vodeni ogledi. Stoletna kostanja, mediteranske rastline in stare vrste vrtnic v naravnem okolju.'}, 105{id:4190, ll:new GLatLng(45.8164,13.8893), l:'Kodreti', d:'Vas naj bi ime dobila po, sedaj že izumrli, rodbini Kodre, ki se je sem naselila pred nekaj sto leti. Naselje predstavlja srediÅ¡Äe Gornje Branice, zraven spada Å¡e zaselek KovaÄi ob cesti Kobdilj - Vipava. Leži v dolini reke Branice, ki loÄi Vipavsko dolino, Kras in hrbet Vrhe (Å vico), med hriboma Lukovnikom in GradiÅ¡Äem. Župnijska cerkev sv. Katarine, s tremi oltarji v notranjosti in zanimivimi stenskimi poslikavami, je skupna farna cerkev za vse vasi Gornje Branice (Koboli, VeÄkoti, Äehovini, Dolanci, Kodreti, Trebižani).'}, 106{id:4234, ll:new GLatLng(45.8165,13.7736), l:'TomaÄevica', d:'"Okoli leta 1200 so tu imeli svojo posest GoriÅ¡ki grofje; v goriÅ¡kem urbarju se vas imenuje Tulmascowiz. Med 2. sv. vojno so bili krajani deportirani na Bavarsko, vas pa so Nemci požgali. V srediÅ¡Äu vasi je pil iz leta 1937 in spominsko obeležje padlim v NOB, na Å¡t.6 pa spominska ploÅ¡Äa, posveÄena Antonu Å ibelju â Stjenki (1914-1945), narodnemu heroju, po katerem je poimenovana tudi OÅ v Komnu. Skozi vas je vodila romarska pot do cerkve Device Marije ObrÅ¡ljanske, ki stoji na griÄku v bližini vasi. Urejena pa je tudi sprehajalna pot med borovci na hrib ZajÄevca (415m), kjer si lahko ogledamo zapuÅ¡Äeno javo (kamnolom), japlenco (jamo za gaÅ¡enje apna), brezna, suhe zidove,⦠"'}, 107{id:3532, ll:new GLatLng(45.8167,13.7448), l:'Komen, Kras', d:'"Komen z manjÅ¡o vasico DivÄi in zaselkom Jablanec leži v srediÅ¡Äu Komenskega Krasa in predstavlja tudi njegovo upravno in gospodarsko srediÅ¡Äe. DivÄi ležijo 300 m vzhodno od Komna, zaselek Jablanec pa en kilometer severno od Komna. Komen je od Å tanjela oddaljen 8 km. Po prvih do sedaj znanih zgodovinskih virih se župnija Komen in s tem tudi vas prviÄ omenja leta 1247. Kot pomembno upravno, gospodarsko, politiÄno in kulturno srediÅ¡Äe je zaživela že proti koncu 19. stoletja, ko so se v vasi razvile Å¡tevilne obrtne dejavnosti, gostinstvo,  trgovine in upravne funkcije. Tu je bila sodnija, notar, davÄni urad, policija in celo zapor. Vas je v obdobju med svetovnima vojnama zaslovela kot pomemben turistiÄni center, kamor so n
107a poÄitnice in nedeljske izlete prihajali meÅ¡Äani iz Trsta, TržiÄa in celo iz Benetk. Zaradi ugodne klime pa je postala tudi zdravstveni center, kjer sta delovali dve koloniji za otroke in center za pljuÄne bolezni z rentgensko postajo. NajveÄ grozot je pretrpela v Äasu prve svetovne vojne, tu je vodila tudi vojaÅ¡ka železniÅ¡ka proga, Å¡e huje pa je bilo v Äasu druge svetovne vojne, ko je bila 15. 2. 1944 vas požgana in krajani deportirani na Bavarsko. V povojnih letih obnove se je Komen postopoma zaÄel razvijati v gospodarski, upravni in kulturni center Komenskega Krasa. V okolici Komna (ob stranski poti na VolÄji Grad) je vÄasih deloval veÄji kamnolom.  Po ljudskem izroÄilu se vas DivÄi imenuje po kmetu DivkaÄu, ki je imel tu obsežno posest in Äredo ovac. Po njegovi smrti (okoli leta 1700), so si tu postavili hiÅ¡e Å¡e drugi prebivalci in tako je nastala strnjena vas. Naprej so jo imenovali Rožce, nato pa po prvem gospodarju. Do druge svetovne vojne je vas spadala pod vas Komen, danes pa je samostojno naselje.  Zgodovinski podatki o nastanku zaselka Jablanec, ki ima danes le tri domaÄije, pa niso znani; po pripovedovanju je bilo prvotno naselje â Stari Jablanec nekoliko stran od danaÅ¡njih domaÄij, ki pa so jih kasneje zapustili oziroma jih je zajel požar.    "'}, 108{id:4192, ll:new GLatLng(45.8167,13.745), l:'Komen', d:'"Komen z zaselkom Jablanec leži v srediÅ¡Äu Komenskega Krasa in predstavlja tudi njegovo upravno in gospodarsko srediÅ¡Äe. Vas se prviÄ omenja leta 1247. SrediÅ¡Äe vasi predstavlja osrednji trg s kulturnim domom in spomenikom padlim v NOB in v izgnanstvu (15. 2. 1944 vas požgana in veÄina krajanov deportiranih na Bavarsko). Kjer je danes župnijska cerkev sv. Jurija, je nekoÄ stala manjÅ¡a gotska župnijska cerkev; ker je bila premajhna, so jo poruÅ¡ili in leta 1768 zgradili novo, baroÄno cerkev. Ob župnijski cerkvi sv. Jurija iz l. 1768 stoji samostojen zvonik oglejskega tipa. Zraven se nahaja stara Å¡ola, ki danes nudi prostor kulturno-umetniÅ¡kim druÅ¡tvom. Vilo Storici - danaÅ¡njo zdravstveno postajo, je leta 1934 zasnoval Maks Fabiani. V bližini se zaÄne tudi gozdni park Cirje, kjer je urejena tudi gozdna in sprehajalna uÄna pot, kjer lahko poleg dreves vidimo tudi spomenik zadnjemu pogozdovalcu okolice Komna Avgustu Kafolu, kale, pil ter ostanke pokopaliÅ¡Äa iz 1. sv. vojne. V dolnjem koncu vasi pa si lahko ogledamo kal Luže, kjer se lahko odpoÄijemo in uživamo ob prekrasnem pogledu na Komen in njegovo okolico. Viktor Kos je bil od leta 1932 do leta 1971 dekan v Komnu. Ob požigu Komna je skupaj s kaplanom Mirkom Renerjem prostovoljno odÅ¡el s krajani v begunstvo v NemÄijo in jim tam v težkih preizkuÅ¡njah stal ob strani. V srcih Komencev sta se oba duhovnika zapisala kot nepozabna Äloveka, ki jih nista zapustila niti v tragiÄnih trenutkih vojnega nasilja. H Komnu spada tudi cerkev Marije Device ObrÅ¡ljanske, do katere se pripeljemo po levem odcepu dober kilometer pred naseljem TomaÄevica. Nekdaj je bila sloveÄa božja pot. L. 1728 jo je s freskami poslikal Giulio Quaglio. V Komnu je pomembna baroÄna cerkev sv. Jurija iz 70. let 18. stoletja."'}, 109{id:4157, ll:new GLatLng(45.8175,13.7534), l:'DivÄi', d:'Po ljudskem izroÄilu se vas DivÄi imenuje po kmetu DivkaÄu, ki je imel tu obsežno posest in Äredo ovac. Po njegovi smrti (okoli leta 1700), so si tu postavili hiÅ¡e Å¡e drugi prebivalci in tako je nastala strnjena vas. Naprej so jo imenovali Rožce, nato pa po prvem gospodarju. Do druge svetovne vojne je vas spadala pod vas Komen, danes pa je samostojno naselje. Iz DivÄ vodi tudi makadamska pot do romarske cerkve Device Marije v ObrÅ¡ljanu, kjer se pot nadaljuje proti TomaÄevici.'}, 110{id:4248, ll:new GLatLng(45.8178,13.6985), l:'Zagrajec', d:'Zagrajec je v neposredni bližini vasi Ivanji Grad in zato imata vasi podobno zgodovino. V bližini je imel svojo grajsko postojanko naslednik langobardskih vladarjev Johannes Astolfa.. Ker je vas ležala za gradom (grad se iz neznanih razlogov do danes ni ohranil), je vas dobila ime Zagrajec. V vasi je vredno ogleda cerkveno znamenje â »pil« v srediÅ¡Äu vasi in zbiralnik vode â vodnjak s koritom. Na travnikih in gmajnah okoli Zagrajca najdemo veliko kavern, strelskih jarkov in ostankov železnice iz 1. svetovne vojne. Iz vasi je krasen razgled na TržaÅ¡ki zaliv in na morje. '}, 111{id:4213, ll:new GLatLng(45.8179,13.7295), l:'Preserje', d:'NatanÄni podatki o nastanku in razvoju vasi niso znani. VaÅ¡Äani so obÄutili najveÄ gorja v 1. svetovni vojni, ko je v okolici potekala soÅ¡ka fronta, v vasi pa so vojaki imeli svoje postojanke in bolniÅ¡nico. Za obrambne namene so tudi zgradili in uredili veÄ kavern,
111ki si jih v okolici vasi lahko ogledamo Å¡e danes. NajveÄja zanimivost, ki si jo je v Preserjah vredno ogledati, je vaÅ¡ki vodnjak in Ärpalka za vodo v valjasti utici v srediÅ¡Äu vasi. Valjasto utico, ki Å¡Äiti roÄno Ärpalko, so vaÅ¡Äani zgradili leta 1927, vodnjak in Ärpalka pa sta starejÅ¡ega nastanka.'}, 112{id:4180, ll:new GLatLng(45.8182,13.7099), l:'Ivanji Grad', d:'Prvi prebivalci so se tu naselili že v rimskem obdobju in poznejÅ¡em srednjem veku, ko je tu imel svojo grajsko postojanko naslednik langobardskih vladarjev Johannes Astolfa. Grad je bil poruÅ¡en, po graÅ¡Äaku Ivanu (Johannes) pa se je obdržalo ime vasi. Med znamenitosti Å¡tejemo cerkev sv. Križa, ki leži na vzpetini izven srediÅ¡Äa Ivanjega Gradu, ostanke prazgodovinskega gradiÅ¡Äa (z enojnim okopom obsega 370m) in kaverne, strelske jarke ter ostanke vojaÅ¡ke železnice iz 1. svetovne vojne po okoliÅ¡kih gmajnah. '}, 113{id:3384, ll:new GLatLng(45.8199,13.9393), l:'ManÄe, Vipava', d:'ManÄe so vas ob cesti, ki povezuje Vipavsko dolino s Krasom v vznožju Vipavskih brd. Vas leži na nadmorski viÅ¡ini 133,6 m in ima 140 prebivalcev. Od leta 2002 je vas samostojna krajevna skupnost.Na zaÄetku vasi se nahaja kapelica v tipiÄnemu mediteranskemu stilu, zaradi obnove hiÅ¡ in kasnejÅ¡e pozidave so v vasi ohranjeni trije kamniti portali. NajstarejÅ¡i je na vhodu v dvoriÅ¡Äe na hiÅ¡e Å¡tevilka 16, na preÄni gredi je vklesana letnica 1848 in IHS, deset let mlajÅ¡i je na vhodu v dvoriÅ¡Äe hiÅ¡e Å¡t. 4 z vklesano letnico 1858, oblika, naÄin izdelave in struktura kamna iz katerega sta portala izdelana dovoljujeta domnevo, da je material zanju pridobljen v istem kamnolomu, kamniti portal na vhodu v dvoriÅ¡Äe je ohranjen tudi na hiÅ¡ni Å¡tevilki 20 vendar ga z drugima dvema povezuje samo kvadratna oblika, portal nima letnice, na preÄniku je vklesan IHS, ki pa ga obkrožajo cvetni listi sonÄnice, sonÄnice so tudi okras na glavah obeh stebrov. StarejÅ¡i objekt , katerega zunanjost je Å¡e dobro ohranjena je na dvoriÅ¡Äu ManÄe 1, poslopje samo je v osnovi klet, nad njo pa so bili prostori, ki so prvotno služili kot gospodarsko poslopje in bili kasneje preurejeni v prostor za bivanje lastnika in njegove družine. Ker si je lastnik sezidal novo hiÅ¡o in v njo preselil, je bil do nedavnega objekt ponovno koriÅ¡Äen kot gospodarsko poslopje. Ne njem so Å¡e vedno lepo vidne arhitekturne prvine, ki pa so iz ostalega dela vasi žal izginile. Zanimiv sakralni spomenik je tudi Pil, ki je postavljen v gornjem koncu vasi, od originala je ohranjen samo steber z letnico 1687, gornji del znamenja s podobami pa je obnovljen. Na obnovljenemu delu so reliefi farnih zavetnikov domaÄe in sosednjih župnij, na strani obrnjeni proti GoÄam je upodobljen sv. Andrej, proti Podnanosu sv. Vid proti Slapu sv. Jakob in proti GradiÅ¡Äu pa podoba Križanega. Pil je prvotno stal na križiÅ¡Äu nad vasjo, ker tega križiÅ¡Äa ni veÄ, se je prenesel na sedanjo lokacijo. Na njegovo postavitev ljudsko izroÄilo veže smrt pastirja, ki je peljal ovce na Nanos in ga je pri tem raztrgal medved, obstaja pa tudi razlaga, da je Pil postavljen v zahvalo, ker se je vas izognila epidemiji Ärnih koz. Podatki zgodovinsko niso preverjeni. NovejÅ¡i sakralni objekt je cerkvica sv. Martina nad ManÄami,ki jo je leta 1997 dala zgraditi družina Hrovatin in je v njeni lasti. Cerkev je sezidal gospod Leonard KovaÄ, iz Lokavca. O zidavi cerkve piÅ¡e tudi v svoji knjigi GaruÅ¡na, ki jo je izdal v samozaložbi za svoj 75. rojstni dan. Ime zavetnika cerkvice pa je izbral pokojni podraÅ¡ki župnik, Äastni obÄan obÄine Vipava, prevajalec najnovejÅ¡e izdaje Biblije gospod Otmar ÄernilogarCerkev je bila blagoslovljena 9.7.2000. Ladja cerkve je pravokotna, prezbiterija ima triosminski zakljuÄek. Na JZ vogalu je ob cerkev prislonjen nizek iz grobega kamna zgrajen zvonik, zvon v njemu je darilo gospodu Leonu Hrovatinu za njegov 50. rojstni dan. NotranjÅ¡Äina z odprtim ostreÅ¡jem spominja na srednjeveÅ¡ke cerkve v PosoÄju, namesto venÄnega zi
113dca pa stene obteka niz belih reliefnih keramiÄnih ploÅ¡Ä z motivi evharistije, delo druÅ¡tva keramiÄarjev Poc iz AjdovÅ¡Äine. Zelo zanimiva je oltarna slika sv. Martina, z okoliÅ¡kimi kraji v ozadju, svetnik v roki drži odprto knjigo v kateri je v gotici napis ManÄe. Slika je delo Alfreda de Locatellija, desno od oltarja je kip Brezmadežne, delo Franceta Dobnikarja iz Vranskega. Zanimive po tudi podobe postaj križevega pota izdelane v tehniki indirektnega sitotiska na keramiÄne ploÅ¡Äe, izdelal jih je Ljubo Korber iz Žalca. Svetilke in kropilnik so delo Miroslave Hrovatin. Izpred cerkvice sv. Martina je Äudovit razgled, ob lepem vremenu se poleg Nanosa s televizijskim stolpom in celotnega poboÄja hriba s cerkvijo sv. Miklavža, obiskovalec ogleda viadukte na avtocesti proti SenožeÄam in na Rebrnicah, Podnanos, Podrago, Mlake,GradiÅ¡Äe in Vipavo.  Med ManÄami in GoÄami obstajajo tudi stare peÅ¡poti, ki nudijo prijeten sprehod med vinogradi, prva peÅ¡pot se zaÄne že na zaÄetku vasi in vodi nad cerkvijo sv. Martina proti GoÄam, druga pri hiÅ¡ni Å¡tevilki 5 in zadnja pri hiÅ¡ni Å¡tevilki 20. peÅ¡poti se na dveh tretjinah poboÄja združijo in nadaljujejo naprej proti GoÄam, sprehajalec pa se lahko odloÄi, da na križiÅ¡Äu peÅ¡poti ne nadaljuje na GoÄe ampak se po drugi strani vrne nazaj v ManÄe.  Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/'}, 114{id:4159, ll:new GLatLng(45.8206,13.8869), l:'Dolanci', d:'Vas sestavljata gruÄasta Gornja in Dolnja vas. Leži v dolini reke Branice, med hriboma Lukovnikom (350 m) in Staro goro. Med Kodreti in Dolanci teÄe potok GrnÅ¡Äak, ki se izliva v Branico. V »LeniÅ¡Äu« blizu vasi je tudi zdravilni vrelec. VaÅ¡Äani so ponosni na spomenik baronu Andreju Äehovinu -Äastniku avstrijske vojske, rojenemu v Dolancih (delo kiparja A. Bitežnika, kamno- seka B. Bitežnika in arhitekta M. Fabianija), katerega so l. 1926 skrili pred faÅ¡isti. V bližini (na kraju »Popotnik«) je pil s Svetogorsko Marijo, na odcepu za Dolance pa pil s sv. Cirilom in Metodom.'}, 115{id:4171, ll:new GLatLng(45.821,13.6174), l:'Sela na Krasu', d:'Sela so strnjena vas na robu kraÅ¡ke planote s Äudovitim razgledom na tržaÅ¡ki zaliv. Ob glavni cesti se nizajo domaÄije zaprtega tipa. Na vaÅ¡kem trgu stoji župnijska cerkev Marije Vnebovzete zgrajena leta 1929 ter nedavno obnovljen vaÅ¡ki vodnjak. NedaleÄ od ceste Sela-VojÅ¡Äica, je prazgodovinsko gradiÅ¡Äe z delno ohranjenim obrambnim zidom. V bližini vasi so kraÅ¡ke jame: TrÅ¡Äica, Ljubljanca, Figovca, Dolina in DrejÄkova jama. Med Seli in Rebrom je manjÅ¡a kotlina. Iz Sel je bil doma Filip Peric (1886 - 1955), Äasnikar in zadnji glavni urednik tržaÅ¡ke Edinosti. '}, 116{id:3262, ll:new GLatLng(45.8216,13.924), l:'GoÄe, Vipava', d:'Tesno pozidano naselje na razglednem slemenu griÄa med dolinama Branice in Vipave je spomenik slovenske kulturne dediÅ¡Äine. GoÄe so prviÄ omenjene že v 14. stoletju. HiÅ¡e imajo debele, iz kamna grajene stene z majhnimi okenskimi odprtinami.  Kdor se povzpne na bližnji hrib Obelunec s cerkvico Marije Snežne lahko od zgoraj navzdol vidi, da so zgradbe nanizane ob dveh glavnih ulicah, ki se med seboj križata v obliki Andrejevega križa. Sredi naselja leži na dvignjenem platoju znamenita cerkev sv. Andreja iz 17. stoletja. Ob poti, ki povezuje cerkev s pokopaliÅ¡Äem so postavljeni Å¡tirje kamniti oltarji. V oltarnih niÅ¡ah so reliefne upodobitve prizorov križevega pota. VaÅ¡ko pokopaliÅ¡Äe krasita zelo lep vhod in kapela Božjega groba. Pomembni razpoznavni znaki vasi, ki so povezani tudi z njenim razcvetom so trte, vino in kleti. GoÄe so lahko dostopne, ležijo na poti med Vipavo in Å tanjelom, od katerega so oddaljene slabih 8km. Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/ '}, 117{id:2931, ll:new GLatLng(45.8234,13.8457), l:'Å tanjel', d:'Å tanjel - eno najbolj slikovitih in najstarejÅ¡ih naselij na Krasu. Že v prazgodovini je na griÄu nastalo gradiÅ¡Äe, na katerem so se utrdili Rimljani, v srednjem veku pa se je na prisojnih terasah razÅ¡irilo naselje, ki so ga pozneje zaradi turÅ¡kih vpadov obdali z obrambnim obzidjem.  Dominantni del naselja predstavljata grad in cerkev sv. Danijela, ki dajeta Å tanjelu svojevrstno podobo. Grad je bil najprej v lasti goriÅ¡kih grofov, pozneje Habsburžanov, Cobenzlov in Å¡tevilnih drugih družin. Na sprehodu po ozkih Å¡tanjelskih ulicah lahko opazujete kamnite hiÅ¡e, portale in druge kamnoseÅ¡ke detajle. Cerkev sv. Danijela je nastala v drugi polovici 15. stoletja. Poznogotski cerkvi je bil leta 1609 dozidan zvonik »limonaste« oblike. Župnijska cerkev ima danes dve podružnici: cerkev sv. Gregorja in cerkev sv. Jožefa. Tukaj je bil krÅ¡Äen dr. Anton MahniÄ, ki se je rodil v sosednji vasi Kobdilj. Zelo zanimiva je reliefna upodobitev gradu iz 17. stoletja na glavnem oltarju v cerkvi.  NajstarejÅ¡i del gradu sega v srednji vek. Podoba prenovljenega dela gradu, kjer je od leta 1988 urejena stalna razstava del znanega grafika in slikarja Lojzeta Spacala, sega v 17. stoletje. Grofi Cobenzl so grad preuredili v renesanÄno in baroÄno rezidenco. Danes lahko v gradu doživite neponovljivo barvitost in podobo Krasa skozi oÄi svetovno znanega grafika Lojzeta Spacala. V grajskih sobanah je urejena tudi poroÄna dvorana.  Ulice se iztekajo v manjÅ¡e trge, nekdaj priljubljena zbiraliÅ¡Äa starih in mladih. Da je bil na Krasu vedno problem z vodo, dokazuje tudi Å tanjel, kjer na trgih izstopajo kamniti vodnjaki. Zelo zanimiva je tudi Romanska ali KraÅ¡ka hiÅ¡a, ki v svoji notranjosti skriva pripoved o tem, kako je družina vÄasih živela (etnoloÅ¡ka zbirka). V prenovljenem delu gradu doživimo Kras nekoliko drugaÄe. V grajskih sobanah, kjer lahko ob sobotah sreÄate mladoporoÄence, je urejena galerija priznanega slikarja in grafika Lojzeta Spacala.  Na sprehodu po ozkih Å¡tanjelskih ulicah ste povabljeni v galerijo in prodajalno s spominki v Kobdiljskem stolpu
117(Stolpu na vratih). Zanimiv prehod iz kamnitega dela naselja v zeleno okolico predstavlja Ferrarijev vrt, edinstveno delo znanega arhitekta Maksa Fabianija. Iz Ferrarijevega vrta lahko nadaljujete pot po sprehajalni poti od Å tanjela do Kobdilja, poimenovani po Maksu Fabianiju in odkrivate lepote, ki jih skriva zelena okolica.  Kobdiljski stolp ali Stolp na vratih je leta 1928 postal del Ferrarijeve vile. Dr. Enrico Ferrari je bil znan tržaÅ¡ki zdravnik. V prvem nadstropju je bila jedilnica, na strehi pa je bila terasa, z razgledom na okoliÅ¡ko pokrajino. Leta 1944 je bil stolp napol poruÅ¡en, kasneje so ga obnovili. Danes je v stolpu galerija z obÄasnimi razstavami in trgovinica s spominki v pritliÄju. (prospekt Fabianijeva pot od Å tanjela do Kobdilja) Å tanjel (360°)'}, 118{id:3536, ll:new GLatLng(45.8242,13.7314), l:'Sveto, Kras', d:'Sveto je manjÅ¡a vas v osrÄju Komenskega Krasa, le 1,5 km oddaljena od Komna. V obdobju bronaste in železne dobe so predniki zgradili domove v utrjenem naselju â gradiÅ¡Äu, ki se nahaja tik ob vasi, na vzpetinici MartiniÅ¡Äe. Tu naj bi bila nekoÄ tudi manjÅ¡a cerkvica sv. Miklavža. Vas pa naj bi se razvila ob podružni, nekoÄ romarski cerkvi sv. Tilha, h kateremu so se ljudje zatekali v stiskah, naravnih ujmah in drugih nesreÄah, dekleta pa so ga prosile za dobrega moža. Iz Äasa romanj naj bi vas dobila tudi ime. Vas je posebno vlogo odigrala tako v prvi kot drugi svetovni vojni, ko je nudila zatoÄiÅ¡Äe najprej avstro-ogrskim vojakom, ki so v vasi imeli bolniÅ¡nico (v cerkvi sv. Tilha), pokopaliÅ¡Äe in lekarno (v stari Å¡oli), pozneje pa partizanom. V prvi svetovni vojni je bilo prebivalstvo izgnano na Dolenjsko, na ta Äas pa spominjajo tudi ostanki vojaÅ¡ke železniÅ¡ke proge na bližnji gmajni. '}, 119{id:4220, ll:new GLatLng(45.8244,13.7316), l:'Sveto', d:'Sveto je vas v osrÄju Komenskega Krasa. NajveÄji znamenitosti se nahajata v srediÅ¡Äu vasi. To sta cerkev sv. Tilna (po domaÄe Tilha), ki je eden najpomembnejÅ¡ih spomenikov sakralne arhitekture na Slovenskem (edinstvena zaradi osmerokotne oblike cerkvene ladje iz leta 1579 in dežnikasta streÅ¡na konstrukcija, sloneÄa na enem samem stebru) in ob cerkvi starodavna lipa, stara okoli 500 let. Poleg tega je v vasi tudi pokopaliÅ¡Äe iz prve svetovne vojne, spominska obeležja iz NOB, v okolici vasi pa je veliko kavern. Ob prvomajskih praznikih je v vasi odprta »osmica«.'}, 120{id:4244, ll:new GLatLng(45.8252,13.665), l:'VojÅ¡Äica', d:'Ime vasi naj bi izviralo iz govorne zveze: »Grem v OÅ¡Äico.« (iz besede oÅ¡Äe, ouÅ¡ice, vuÅ¡ice -ožina), v katero se je prikradel Å¡e »j«, ki je v nareÄjih pogost pojav. V preteklosti naj bi Gornja vas spadala pod rihemberÅ¡ke grofe, Spodnja pa pod devinske. Ti naj bi se med seboj vojskovali, zato je vas dobila ime VojÅ¡Äica. V vasi so tudi lepo ohranjene kraÅ¡ke domaÄije, vodnjaki in spomenik NOB. Na vzpetini Tabor, poleg pokopaliÅ¡Äa, so ostanki prazgodovinskega gradiÅ¡Äa. Na tem mestu je stala tudi lesena kapela devinskih Å¡kofov. Zraven je lepo ohranjena pastirska hiÅ¡ka. V bližini vasi so PovÄeva jama, v katero naj bi v 19. st. pometali veliko Francozov, jama GrajÅ¡Äica in udorna dolina na Lukovem. '}, 121{id:4203, ll:new GLatLng(45.8265,13.7709), l:'Mali dol', d:'Vas naj bi nastala v srednjem veku, ko je rihemberÅ¡ki grof dodelil oze- mlje danaÅ¡nje vasi trem bratom pastirjem. V srediÅ¡Äu vasi so: kapelica, vodnjak iz leta 1896, zgrajen iz dveh kamnitih obodov, ter spominska ploÅ¡Äa posveÄena prvemu požigu vasi. Okrog vasi je veÄ makadamskih poti, kjer lahko obÄudujemo naravno in kulturno dediÅ¡Äino. NajzanimivejÅ¡a je sprehajalna pot okoli vasi, z zaÄetkom v centru proti spomeniku A. Furlanu (GrÅ¡kovemu kmetu), kjer si lahko ogledamo vodnjak, murve kamnite suhe zidove, kal z »japenco« (jamo za gaÅ¡enje apna) in mogoÄen hrast z obsegom 4 m.'}, 122{id:3387, ll:new GLatLng(45.8273,13.9382), l:'Lože, Vipava', d:'Lože so gruÄasta vas v zgornji Vipavski dolini. Postavljene so ob vznožju Vipavskih griÄev. Vas se je skozi stoletja Å¡irila in sÄasoma se je oblikovalo naselje sestavljeno iz dveh delov: Srednja vas in JamÅ¡ki. Vsaka družina si je nekdaj, glede na lastne zmožnosti in okus oblikovala domaÄijo. Dodajali so stavbo za stavbo in tako so se dvoriÅ¡Äa poÄasi zapirala. Proti vaÅ¡kim potem so obrnjene zadnje strani hiÅ¡, ki oblikujejo znaÄilne gase. DomaÄe življenje in gospodarstvo pa poteka na borjaÄu. Taka razporeditev je že nekdaj pomenila razumno porabo prostora, bivaliÅ¡Äe je bilo zavarovano pred burjo, pa Å¡e vsak gospodar je imel pregled nad svojo lastnino.Skoraj na vseh zgradbah izpred sto in veÄ let so ohranjeni kamniti okenski okviri in portali â Äudovito obdelani hranijo v napisih spomin na Äloveka, ki jih je dal postaviti. Kmetje so se bali hude ure in toÄe. Morda so prav zato po vipavskih vaseh tako pogosta vaÅ¡ka znamenja. Ob cesti med Ložami in ManÄami stoji znamenje z reliefom. Ta prikazuje križanje. Je preprosto ljudsko klesarsko delo (slika 2 na levi). VinogradniÅ¡tvo v Ložah se naslanja na stare sorte trt, ki jih tu sadijo že dolga leta. Niti hud napad trtne uÅ¡i ob koncu prejÅ¡njega stoletja te pomembne tradicije ni uniÄil, saj so kmetje zaÄeli stare sorte cepiti na nove, odpornejÅ¡e ameriÅ¡ke podlage. Tako so v Ložah ohranili sorte kot so pinela, rebula, malvazija in zelen. V novejÅ¡em Äasu pa ponudbo dopolnjujejo z vini pridelanimi iz grozdja sort beli pinot, chardonnay, sauvignon, cabernet sauvignon in barbera. Morda je kvaliteta loÅ¡kega vinarstva povezana tudi s Kmetijsko-sadjarsko in vinogradniÅ¡ko Å¡olo, ki je v letih po drugi svetovni vojni delovala v gradu Lože (slika 1 na levi).Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc '}, 123{id:3964, ll:new GLatLng(45.8306,14.9297), l:'Žužemberk', d:'Trg, ki leži na križiÅ¡Äu cest IvanÄna Gorica-Ärnomelj in Trebnje-KoÄevje. TrÅ¡ke pravice je dobil v 14. stoletju. Zaznamuje ga grad Žužemberk, po katerem je naselje dobilo tudi ime.'}, 124{id:3380, ll:new GLatLng(45.8324,13.907), l:'Erzelj, Vipava', d:'Na vrhu grebena nad zgornjo Vipavsko dolino se razprostira vasica Erzelj. Po povrÅ¡ini razmeroma velika, saj jo sestavlja kar sedem zaselkov v zavetnem poboÄju, po Å¡tevilu prebivalcev pa ena izmed manjÅ¡ih.Ohranjene stavbe so v glavnem iz 18. in 19. stoletja, zanimivo pa je tudi slopasto zidano znamenje, ki stoji na križiÅ¡Äu poti pred zaselkom Lenivec z vklesano letnico 1893. Sicer pa je zgodovina vasi Å¡e veliko starejÅ¡a. Na tamkajÅ¡njem hribu Tabor so imeli oglejski patriarhi že v 14. stoletju grad. Utrdba je kasneje varovala prebivalce okoliÅ¡kih vasi pred vdori Turkov. Do danes se je ohranilo le Å¡e obzidje, zato pa si obiskovalci Erzelja lahko ogledajo cerkvico svetega Mihaela, ki je stara Äastitljivih 600 let. Slike sv. Mihaela, sv.Florjana in sv. Barbare, ki krasijo cerkev, je izdelal v 19. stoletju slikar Simon Ogrin. (Besedilo je povzeto iz publikacije Burji in soncu porojeno vino)V
124stari gotski cerkvi sv. Lovrenca je znamenit umetniÅ¡ko izdelan »Zlati oltar« in freske iz 16. stoletja.Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/   '}, 125{id:3289, ll:new GLatLng(45.8336,14.6364), l:'Velike LaÅ¡Äe', d:'"Velike LaÅ¡Äe so edino srediÅ¡Äno naselje VelikolaÅ¡ke pokrajine. Ležijo na nižji razgledni vzpetini na sredi poti iz Ljubljane v KoÄevje. PrviÄ so bile omenjene že l. 1145, ko je Dietrich ViÅ¡njegorski daroval stiÅ¡kemu samostanu ""villo lasis"", ki je nastala na krÄevinah ali na lazeh. Leta 1913 so postale trg. Naselje danes sestavljata dva trga, eden ob križiÅ¡Äu cest in drugi pred cerkvijo s spomenikom. V kraju so osnovna Å¡ola, vrtec, zdravstveni dom z lekarno, poÅ¡ta, sedež obÄine in župnije, uprava kmetijske zadruge, gozdna uprava, veÄ gostiln in trgovin ter kulturni dom."'}, 126{id:4164, ll:new GLatLng(45.8339,13.6186), l:'Korita na Krasu', d:'"Vas je dobila ime po velikem Å¡tevilu korit, ki so služila kot napajaliÅ¡Äa za živino. Na zahodni strani vasi je nizek griÄ VrÅ¡iÄ, kjer je bila zasnova prvotne vasi. Od Å¡tirih hiÅ¡ se je danes ohranila le ena. V bližini vasi je jama MrÄeva, v kateri gnezdijo divji golobi. V smeri proti Hudemu Logu je kal, v katerega se po ceveh steka kapnica v korita in po odprtem vodu v ta kal. OkoliÅ¡ke vasi so priljubljena tura za kolesarje; tod mimo je potekalo tudi tekmovanje za državni pokal v kolesarjenju. "'}, 127{id:3381, ll:new GLatLng(45.835,13.9648), l:'GradiÅ¡Äe, Vipava', d:'"GradiÅ¡Äe pri Vipavi je lepa primorska vasica, ki leži pod strmim poboÄjem NanoÅ¡ke planote v zgornji Vipavski dolini. GradiÅ¡Äe pri Vipavi je omenjeno kot prazgodovinska naselbina na Zatrepu nad vasjo že v halÅ¡tatskem obdobju. To je obdobje starejÅ¡e železna dobe, ki je na Slovenskem ozemlju trajala do 300 let pred Kristusom. Vasica predstavlja eno izmed izhodiÅ¡Ä za pohod na Nanos. Pot do GradiÅ¡Äa je zelo preprosta; z avtom se zapeljete dva kilometra iz Vipave do parkiriÅ¡Äa na vrhu vasi (240 m), od koder je najlepÅ¡e izhodiÅ¡Äe za izlet na GradiÅ¡ko Turo (761 m) in Plaz (529 m) po težji plezalni ali po lažji poti. Mimo cerkvice sv. Miklavža vodi ena izmed mnogih poti do Vojkove koÄe na Nanosu (1240 m). V prepadnih stenah GradiÅ¡ke Ture je tudi znano plezaliÅ¡Äe za plezalce v prostem plezanju (196 plezalnih smeri). Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/ "'}, 128{id:2849, ll:new GLatLng(45.8355,15.2182), l:'OtoÄec', d:'"OtoÄec, ki je znan po romantiÄnem gradu na otoÄku sredi reke Krke, ponuja obiskovalcem tudi marsikaj drugega. Obiskovalcem so na voljo Å¡tevilni Å¡portni objekti; grajski park in bližnji gozdovi nudijo Å¡tevilne možnosti za sprehode in malo daljÅ¡e ture, seveda pa ne gre prezreti reke Krke, kjer lahko prosti Äas preživljate ob Äolnarjenju, ribolovu ali pa se le prepustite Å¡umenju jezov. Äe ste ljubitelj golfa ali pa to želite postati, je v neposredni bližini Gradu OtoÄec na voljo golf igriÅ¡Äe z devetimi luknjami. OtoÄec ponuja namestitvene zmogljivosti v hotelu Grad OtoÄec, ki se ponaÅ¡a s petimi zvezdicami, ter Å port hotelu s Å¡tirimi zvezdicami, na voljo pa so tudi bungalovi, ki so kategorizirani s tremi in z dvema zvezdicama. V bližini so turistom na razpolago tudi druga prenoÄiÅ¡Äa v gostiÅ¡Äih ali na turistiÄni kmetiji. V neposredni bližini gradu je urejen avtokamp.Za zabave željne je poleg diskoteke in kazinoja na voljo tudi restavracija Tango, ki poleg izvrstnih jedi ob vikendih nudi tudi ples ob živi glasbi.OtoÄec je od Novega mesta oddaljen 6 km in je s svojo lokacijo natanko na polovici poti med Ljubljano in Zagrebom odliÄno izhodiÅ¡Äe za dnevne izlete v bližnje izletniÅ¡ke oziroma turistiÄne kraje.OtoÄec (360°)"'}, 129{id:4215, ll:new GLatLng(45.8359,13.7439), l:'Rubije', d:'"Rubije ležijo severno od Komna in mejijo z GoriÅ¡kim Krasom. Vas obdaja veÄ hribov, na katere vodijo urejene planinske poti; na SV hriba Sv. Martin (476 m) in Å umka (tudi Å unka, 518 m), na S so OvÄjak (575 m), Lipanjski vrh (536 m) in Sv. Katarina, na SZ pa Trstelj (643 m). Na sv. Martinu so ostanki prazgodovinskega gradiÅ¡Äa, srednjeveÅ¡ke cerkve in verjetno utrjenega protiturÅ¡kega upora. V vasi je tudi pil posveÄen Devici Mariji. V okolici Å krbine in Rubij sta dva zapuÅ¡Äena kamnoloma, kjer je bilo zaposlenih veliko kamnosekov in kamnarjev iz okolice."'}, 130{id:4155, ll:new GLatLng(45.8366,13.8381), l:'Äipnje', d:'Vas leži ob BraniÅ¡ki grapi, ob izhodu reke Branice iz soteske, ki se nada- ljuje v BraniÅ¡ko dolino. Severno od Äipenj so arheologi na hribu ojstri vrh, odkrili prazgodovinsko gomilo, vzhodno pa so na vrhu vzpetine KriÅ¡tan- grada razvaline starega gradu, v katerem naj bi neposluÅ¡ne podložnike zapirali v sode, jih spustili po hribu in jih zažgali v kaverni BuÄa peÄ. Ta se nahaja nasproti Zavivance, pred Äipnjami, kamor so domaÄini uredili prostor za zabavo in rekreacijo (plavanje, plezanje, sprehodi,â¦)'}, 131{id:4201, ll:new GLatLng(45.8373,13.8159), l:'Lukovec', d:'ZaÄetki vasi naj bi po ustnem izroÄilu segali v srednji vek, ko so tukaj imeli posest grofje Lantieri iz bližnjega gradu Rihemberk. Vas leži na robu obsežnega kraÅ¡kega dola, ob poboÄju hribov Martince, Å kratljevice in Brda. Vas je priljubljen cilj pohodnikom in kolesarjem, zaradi prekrasnega razgleda in neokrnjene narave.
131V bližini je opuÅ¡Äen kamnolom, po domaÄe »java«, pred vasjo pa stoji kapelica v Äast Materi božji, katero je dala sezidati družina Marc (le ti niso imeli naslednikov, zato sta se k njim priselila mladoporoÄenca Turk), v zahvalo za nadaljevanje rodu.'}, 132{id:3152, ll:new GLatLng(45.839,13.8868), l:'Gaberje', d:'V zavetni legi na južni strani Vipavskih griÄev leži vas Gaberje z enoloÄnim kamnitim mostom, ki je pomemben tehniÅ¡ki spomenik.Kljub temu, da so Gaberje najmanjÅ¡a krajevna skupnost po Å¡tevilu prebivalcev v obÄini AjdovÅ¡Äina, pa velja omeniti, da prvi zaznamki glede obstoja vasi segajo v 14. stoletje, najstarejÅ¡i dokument, ki omenja vas, pa nosi datum 25.10.1367 (SrednjeveÅ¡ki urbarji, Videmski arhiv). '}, 133{id:3385, ll:new GLatLng(45.8395,13.9331), l:'Slap', d:'V naselje nas pripelje cesta, ki pelje prek kamnitega mostu Äez potok MoÄilnik. Most je sezidal mojster Anton TroÅ¡t leta 1803 in na njem je mogoÄe videti vgrajeno spominsko ploÅ¡Äo, napisano v bohoriÄici. Vas Slap leži 141m nad morjem, skozi vas teÄe Slapenski potok, ta se izliva v MoÄilnik, ki dela v KlopovÅ¡Äaku slap, po katerem se vas tudi imenuje. Tu najdemo cerkev, posveÄeno sv. Matiji, ki je bila zgrajena leta 1765, po mnenju g.Fr. Schumija celo Å¡e prej, saj nam to priÄajo v kamen vklesani križi maltežkih vitezev, ki so se leta 1230 naselili na Slapu in Slapenski grad pozidali, kot kaže napis na grajskih vratih. Njegovi lastniki so bili tudi plemiÄi Zwegkhenburgi, baroni Flachenfeldi, Coronini-Cromberg, nazadnje pa Lanthieri. Poleg
133cerkve so najbrž vitezi zgradili tudi cerkev, vendar so jo Turki pozneje poruÅ¡ili. DomaÄini so Å¡e posebej ponosni na to, da je bila na Slapu v Äasu Kranjske dežele prva slovenska vinarska in sadjarska Å¡ola. Nahajala se je na posestvu, ki ga je tedanji lastnik grof Karol Lanthieri brezplaÄno odstopil deželi. Slap je zelo znan po skrbno negovanih vinogradih, ki ležijo južno in zahodno od vasi: o slastnih solzah vinograda, ki jih tu pridelujejo, je pisal že Valvasor v znameniti Slavi vojvodine Kranjske.Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/'}, 134{id:4196, ll:new GLatLng(45.8411,13.8276), l:'Lisjaki', d:'GruÄasto naselje leži v dolini reke Branice, ki razmejuje planoto Kras in Vipavska brda. Zraven spada tudi zaselek Zalisjak, to je samotna kmetija na poboÄju vzpetine Lukovske Å kratljevice. Na vzhodni strani Lisjakov, izpod MeliÅ¡Ä teÄe hudourniÅ¡ki LisiÄk, ki se izliva v Branico. Na domaÄiji Å¡t. 2 sta zanimivi sliki iz 18.st. z motivom Križanega in sv. Antona. Po ustnem izroÄilu naj bi tu (skupaj z domaÄijama Å¡t,2 in 3) bil kmeÄki dvorec, kasneje farovž, sedaj pa je to v privatni lasti.'}, 135{id:4163, ll:new GLatLng(45.8416,13.6089), l:'Hudi Log', d:'Hudi Log je gruÄasta vasica na zahodnem delu kraÅ¡ke planote. Ime Hudi Log pomeni gozdni log. Italijani so ga imenovali Malobosco, Nemci pa In der Auen oder Lugi. V vasi je kapelica fatimske Matere božje. V bližini vasi najdemo kraÅ¡ke jame na Prijemanju, v Å umajiÅ¡Äu in Globlje brezno ob vojaÅ¡ki cesti proti Novi vasi. Å e danes sta ohranjena dva zbiralnika vode s pretoÄnim koritom, kjer so nekoÄ napajali živino. VeÄji del paÅ¡nikov je po drugi sv. vojni ostalo v Italiji. Okolica je primerna za kolesarjenje. Velik požar iz leta 2003 je precej opustoÅ¡il povrÅ¡ine v okolici. '}, 136{id:4226, ll:new GLatLng(45.8422,13.7351), l:'Å krbina', d:'"Vas se prviÄ omenja leta 1200 v seznamu goriÅ¡kih grofov kot Serbin. Å tevilna obeležja na spomin NOB opozarjajo na dogajanje med vojno. Nekdanji zaselek Mihajli so nemci popolnoma požgali, sedaj stoji tu lovska koÄa. Župnijska cerkev sv. Antona Opata iz leta iz leta 1501 ima zanimivo kvadratno ladjo in zvonik oglejskega tipa. Pritegnejo nas tudi cerkvena znamenja; v srediÅ¡Äu vasi je pil posveÄen sv. Antonu Padovanskemu iz leta 1888, na Å¡t. 29 pa je zanimiv relief Križanja. V dolnjem koncu vasi si je v svojem slogu uredil domaÄijo znan likovnik Lojze Spacal, ki je tu tudi pokopan. Omeniti velja tudi Antona Fakina (Å krbina 1885 â 1963) Å¡olnika in biologa, pisca Älankov, knjig in uÄbenikov s podroÄja biologije. VaÅ¡Äani že od nekdaj praznujejo na nedeljo po godu sv. Antona Padovanskega, 13. junija."'}, 137{id:4207, ll:new GLatLng(45.8423,13.5839), l:'Nova Vas', d:'Nova vas je gruÄasto naselje na zahodnem robu komenske planote, tik ob državni meji z Italijo. Na robu naselja stoji pred kratkim obnovljena cerkev sv.Silvestra. Ohranjena sta dva kala, kjer so napajali živino, ko se je vraÄala s paÅ¡e. VaÅ¡Äani imajo precej svoje zemlje onstran državne meje. V bližini je Županov vrh in obmejni Kremenjak. V vasi je tudi nekdanja karavla jugoslovanske ljudske armade.'}, 138{id:4610, ll:new GLatLng(45.8434,15.4235), l:'Kostanjevica na Krki', d:'"Kostanjevica na Krki, najmanjÅ¡e in eno najstarejÅ¡ih slovenskih mest, je pravi Äudež narave in popolnoma upraviÄeno nosi polno ime Kostanjevica na Krki, saj se stari del mesta nahaja na otoku v meandru reke Krke, v podnožju Gorjancev, ki se je razvilo blizu gradu Landestrost, nekdanje spanheimske obmejne trdnjave. PrviÄ je bila omenjena leta 1220 kot sedež župnije, mestne pravice pa je dobila leta 1252. Mestna struktura z dvema paralelnima ulicama, Ulico talcev (Veliki plac) in Oražnovo ulico (Mali plac), se je ohranila vse do danes, ko je kraj razglaÅ¡en za kulturni spomenik prve kategorije in v celoti zaÅ¡Äiten. Zaradi pogostih poplav v preteklosti se je mesta oprijelo ime ""dolenjske Benetke"", tako da je bilo gibanje po mestu mogoÄe le s Äolni. Na Benetke pa asociira tudi vrsta kulturnih spomenikov, prireditev in umetniÅ¡kih zbirk. Na približno 500 metrov dolgi in 200 metrov Å¡iroki otok vodita dva veÄja lesena mostova, namenjena prometu, poleg tega je Äez Krko speljan Å¡e Tercialski most, ki ga uporabljajo le peÅ¡ci. Na skrajni
138severni strani otoka, loÄena od strnjenega niza hiÅ¡, se bohoti župna cerkev sv. Jakoba, ki je bila zgrajena v XIII. stoletju kot del utrdbenega sistema ob severnem mostu, v Äasu najveÄjega blagostanja Kostanjevice na Krki. Na južnem delu otoka stoji dragocen sakralni spomenik, podružniÄna cerkev sv. Miklavža, sicer pa ima mesto Å¡e veÄ elementov sakralne dediÅ¡Äine. Kostanjevica na Krki je živo mesto na otoku, s svojo bogato zgodovino, arhitekturo in lepoto privablja veliko obiskovalcev od blizu in daleÄ. NajveÄ se jih odloÄi za ogled kulturne dediÅ¡Äine, in sicer Galerije Božidarja Jakca in tamkajÅ¡nje Forma vive, Lamutovega likovnega salona Galerije Božidarja Jakca in Gorjupove zbirke Galerije Božidarja Jakca v Osnovni Å¡oli Jožeta Gorjupa. "'}, 139{id:4165, ll:new GLatLng(45.8439,13.6428), l:'Kostanjevica na Krasu', d:'Kostanjevica je srediÅ¡Äe kraÅ¡kega dela obÄine Miren-Kostanjevica s krajevnim uradom, Å¡olo, vrtcem, poÅ¡to, banko, zdravstveno ambulanto in gasilskim domom. Ime naj bi ji dali pastirji, ki so se tu naselili že leta 1460, po kostanjevem gozdu Ferned. Po naÄrtih arhitekta Maksa Fabianija so na prejÅ¡njem mestu zgradili novo vas, ki se je precej razlikovala od stare. V bližini je prazgodovinsko gradiÅ¡Äe na GrmaÄi. Med 1.sv.vojno je bilo obmoÄje med Lokvico in Kostanjevico avstro-ogrsko zaledje, na kar nas spominja znameniti BorojeviÄev-Karlov stol in piramidast spomenik, narejen iz kamnitih blokov z vzidanimi granatami. Ostanki pomembne vojaÅ¡ke železniÅ¡ke proge Dutovlje/Skopo-Kostanjevica so Å¡e vidni. V okolici so GloboÄiÅ¡na, Lukinova in Dobantova jama, katero imenujejo tudi Zlata jama, ker so v njej Avstrijci in kasneje Italijani iskali zlato.'}, 140{id:4209, ll:new GLatLng(45.8446,13.664), l:'Novelo', d:'GruÄasto vasico na severni strani obdajajo prevali in vrhovi kraÅ¡kega grebena. V vasi je ohranjenih nekaj tipiÄnih starih hiÅ¡ ter kapelica, naslonjena na zid, obdana s kamnitim portalom in zaprta z železnimi vrati. Na LjuÅ¡cah so vÄasih kopali gramoz. V Novelu se je rodil znani zgodovinar dr. Miroslav Pahor (1922-1981), aktiven med NOB, med vojno je ostal invalid. Uredil je Å¡tudijsko knjižnico v Kopru, mestni muzej in pomorsko zbirko v Piranu pa je obnovil. ProuÄeval je zgodovino slovenskega obalnega pasu.'}, 141{id:4232, ll:new GLatLng(45.8448,13.6761), l:'Temnica', d:'Ime vasi naj bi izhajalo iz besede »teme« ali vrh, saj je najviÅ¡je ležeÄi kraj v obÄini, oz. po besedi »tema«, ker je v bližini vasi temaÄen kostanjev gozd TrepetiÄje. Zaradi lege se nam od tu ponuja prekrasen razgled na tržaÅ¡ki zaliv, Furlanijo ter celoten Kras. Cerkev sv. Petra in StepanÄiÄev portal sredi vasi sta v celoti narejena iz obdelanega domaÄega kamna. Severo-vzhodno od Temnice so na sv. Ambrožu ostanki antiÄnega gradiÅ¡Äa z obzidjem, obsega 550 m, v katerega so vkopani avstro-ogrski »bunkerji«. Na severni strani vasi so hribi Trstelj, Stol, Stolovec in RenÅ¡ki vrh. V bližini sta GrobiÅ¡eva jama, v kateri gnezdijo divji golobi, ter Pirotova jama, kjer je bila vojaÅ¡ka bolniÅ¡nica ter tudi druge jame. V Krompirjevi jami domaÄini pripravljajo žive jaslice in druge dogodke.'}, 142{id:2553, ll:new GLatLng(45.8463,15.6648), l:'Mokrice - Rajec', d:'Kraj Mokrice je najbolj znan po svojem gradu, ki ga v zgodovinskih virih sreÄamo že leta 1444. Prvotni srednjeveÅ¡ki stolpasti dvor so v renesanÄni dobi razÅ¡irili s Å¡tirimi trakti, ki oklepajo notranje arkadno dvoriÅ¡Äe, na vogalih pa okrepili s Å¡tirimi mogoÄnimi okroglimi stolpi. Danes je v gradu hotel, s katerim upravlja družba Terme Äatež.Mokrice (360°)'}, 143{id:3144, ll:new GLatLng(45.8478,13.9599), l:'Vipava', d:'Vipava leži v zgornjem delu sonÄne Vipavske doline, ob Å¡tevilnih izvirih istoimenske reke, ki imajo mednarodno slavo zaradi izredne lege, vodnih in speleoloÅ¡kih znaÄilnosti.Reka Vipava ima kot edina v Evropi deltast izvir. Njeni izviri (Podfarovž, Podskala,â¦) so povezani s podzemnimi vodami kraÅ¡kega zaledja Nanosa in Postojnske kotline. Dokaz, da je kraj Vipava prepreden z vodo, je Å¡tevilo mostov. Teh je kar 25 in zato nekateri pravijo Vipavi slovenske Benetke.V dolini se Äutijo moÄni vplivi sredozemske klime, kar omogoÄa vzgojo in rast kakija, fig, vinske trte in celo oljk. Milo klimo obÄasno prekine burja, ki se zaganja z Nanosa in Trnovskega gozda. Burja je pomagala krojiti zgodovino, saj je usodno posegla v boj med vojskama rimskega cesarja Teodozija in upornika Evgenija leta 394 v bitki pri Frigidu (Mrzli reki). Ta bitka velja za neposreden povod razpada rimskega cesarstva na dva dela.Vipava se ponaÅ¡a s pestro zgodovino, izjemnimi kulturnimi spomeniki, naravnimi posebnostmi in z dolgoletno vinogradniÅ¡ko tradicijo. Poleg odliÄnih vin Vipavo zaznamujeta tudi stolp gradu na strmem poboÄju Nanosa in cerkev sv. Å tefana s freskami JelovÅ¡ka in Wolfa. Stavbni fond Vipave je pretežno iz 18. in 19. stoletja. Kraju so poseben peÄat pustili grofje Lanthieri s svojimi gradovi in lepo urejenimi parki.'}, 144{id:3274, ll:new GLatLng(45.848,14.6948), l:'Dobrepolje', d:'Dobrepoljsko in struÅ¡ko dolino, ki skupaj tvorita obmoÄje obÄine Dobrepolje, pokrivajo predvsem rodovitna polja in gozdovi. Na severnem delu Dobrepolja se od cerkve sv. Antona, ki je poslikana s freskami Å tefana Å ubica in Lojzeta Äemažarja, krasijo jo tudi slike Antona Postla, razprostira lep razgled na vasi, posejane po dolini. V lipovem gaju ob cerkvi je preko 100 lip posajenih v vrste, nekatere med njimi so stare do 500 let.V senci teh lip so se preko 400 let odvijali n
144ajveÄji sejmi na Dolenjskem, ki jih želimo oživeti. Obe dolini sta izrazito kraÅ¡ki, to nam poleg veÄjega Å¡tevila jam, od katerih je najbolj znana PodpeÅ¡ka jama, ki jo je raziskoval že Valvasor, potrjuje potok RaÅ¡ica, ki v Ponikvah ponikne in pride ponovno na dan na Radenskem polju - kot Å ica. V gozdovih po hribih, ki obdajajo dolini, je veliko srnjadi, jelenov, lisic, divjih praÅ¡iÄev, jazbecev in drugih gozdnih živali. Tereni so primerni tudi za kolesarjenje, gobarjenje in sprehode. Poleg naravnih bo obiskovalec lahko odkril tudi druge zanimivosti: stare vasi, z idiliÄnimi cerkvicami, starimi hiÅ¡ami in kozolci in nenazadnje tudi kar nekaj kiparskih del znanih kiparjev in slikarjev Franceta in Toneta Kralja, ki sta naÅ¡a rojaka. Naj naÅ¡tejemo nekaj njunih del: kapelica sv. Cirila in Metoda, nagrobnik družine DrobniÄ, nagrobnik družine Kralj, spomenik padlim v 1. svetovni vojni, vsa so locirana na Vidmu. Tu je tudi spomenik dobrepoljskemu rojaku pisatelju, Å¡olniku, politku in zadružnemu delavcu Franu JakliÄu. Obe farni cerkvi in njune podružnice so okraÅ¡ene s starimi oltarji, freskami in deli znanih avtorjev. Od oltarjev so najznamenitejÅ¡i zlati baroÄni oltarji v cerkvi sv. Florjana v Ponikvah.'}, 145{id:3496, ll:new GLatLng(45.8484,13.8511), l:'Å marje na Vipavskem', d:'Krajevna skupnost Å marje, položena na južni del Vipavskih griÄev, je sestavljena iz naselij: VrtovÄe, Å marje in Zavino z zaselki Potok, Hrastje in Jakulini. VrtovÄe imajo tudi svoj zaselek Lisjaki, od koder je resniÄno Äudovit razgled na vso Vipavsko dolino, Novo Gorico, pa tudi na Komenski kras. Za Å marje so znaÄilne ozke ulice - gase, leseni ganki in napuÅ¡Äi, kamniti okenski okvirji, portali in vodnjaki. V bližini vaÅ¡ke cerkve Marijinega imena je ohranjena Å¡est stoletij stara grofovska klet, ena izmed najstarejÅ¡ih daleÄ naokrog.'}, 146{id:4166, ll:new GLatLng(45.8487,13.7052), l:'Lipa', d:'"Vas Lipa naj bi ime dobila po lipovem gozdu iz Äasov, ko je bil Kras Å¡e poraÅ¡Äen z gozdovi. BivÅ¡i tomajski župnik Albin Kjuder navaja, da je bil leta 1498 v Lipi rojen ljubljanski Å¡kof Urban Tekstor, katerega predniki naj bi se priselili iz istrske vasi Lipa pri JelÅ¡anah in vas poimenovali Lipa. Na robu vasi stoji obnovljena cerkev sv. Mihaela; precej domaÄij je uvrÅ¡Äenih na seznam etnoloÅ¡ke dediÅ¡Äine. Vas obdajajo hribi Stol, Stolovec in Greben, griÄevje Goli vrh ter Trstelj, do katerega pridemo po planinski poti iz vasi Lipa. V Å¡oli (omenja se l.1845) je bila med 1.sv.vojno bolnica za potrebe avstrijske vojske, kasneje so tu uvedli partizansko Å¡olo, v kateri naj bi pouÄeval tudi Ciril Zlobec."'}, 147{id:4222, ll:new GLatLng(45.8503,13.7216), l:'Å ibelji', d:'Å ibelji so majhna vasica v severnem delu Komenskega Krasa. Na severu se vzpenjata Trstelj in Lipnik, med katerima je preval Železna vrata, prek katerega že od rimske dobe vodi cesta v Vipavsko dolino. Na Sv. Katarino vodi romarska pot, na vrhu so ostanki prazgodovinskega gradiÅ¡Äa in romarske cerkve. Danes sta tu dva zvonova, katera naj bi prinaÅ¡ala sreÄo. Ostanki prazgodovinskih stavb so tudi na hribu OvÄjaku in v bližini nekdanjega zaselka Mihajli. Kot zanimivost velja omeniti tudi opuÅ¡Äeno domaÄijo pred vasjo (kamen z datumom preselitve), katero je poplavila voda iz hudourniÅ¡kega izvira, ki naj bi se pretakala iz ene doline v drugo.'}, 148{id:4211, ll:new GLatLng(45.8511,13.5834), l:'Opatje Selo', d:'"Ime Opatje Selo so v vas prinesli menihi benediktinci iz opatije v Å tivanu. Deli se na MaruÅ¡iÄev in na Pahorjev konec. Ob cesti proti Mirnu nastaja novo naselje. V vasi je tudi obrtna cona, gospodarstvo je namreÄ precej dobro razvito. V centru stoji župnijska cerkev sv. Andreja. Severno je mejni prehod Lokvica-Devetaki. Pot, ki pelje tod mimo, nosi ime » MaÄja reber« po zaselku MaÄiÄe, od katerega so sedaj ostale le ruÅ¡evine. Okrog vasi je veliko stranskih poti; nekoÄ je bilo od tu speljanih kar pet poti proti morju in KraÅ¡ka cesta, po kateri so vozili poÅ¡to. DomaÄini so že pred leti uredili prostor za razne prireditve."'}, 149{id:3317, ll:new GLatLng(45.8544,13.7884), l:'Branik', d:'Kjer se Komenski kras strmo spuÅ¡Äa proti Vipavski dolini in kjer reka Branica tik pred zlitjem z reko Vipavo že umirjeno vije svojo strugo, leži kraj Branik. Na jugozahodu planota, na vzhodu vinorodno griÄevje, ki proti severu prehaja v nižinski svet, vzbudi zanimanje v Å¡e tako nakljuÄnem obiskovalcu.Tik nad samim krajem pokroviteljsko bedi nad dolino najveÄji in najstarejÅ¡i grad na Primorskem - Grad Rihemberk, nedaleÄ od tu pa majhna, a slikovita primorska vasica Pedrovo.'}, 150{id:3151, ll:new GLatLng(45.8567,13.9076), l:'Planina', d:'Na Vipavskih griÄih stoji vas Planina z mnogimi zaselki. Razteza se v smeri JV - SZ po dolž
150ini 5 km. Vas sestavlja 7 zaselkov: UÅ¡tini, Å trancarji, Marci, Dolenja in Gorenja vas, Britih in Koboli. V vasi danes živi okrog 600 ljudi. Planota kaže kraÅ¡ki znaÄaj, ima obilico podzemeljskih globeli, votlin â tako imenovanih »zgoneÄih jam«. Po njih voda pronica in se v podzemlju izgublja. Ponovno pride na dan v treh izvirkih na poboÄju pod Planino (Okno, Strojenica, Vrenak). Pri zaselku Koboli, ob cerkvi sv. Pavla, je prazgodovinsko gradiÅ¡Äe, poseljeno v antiki. Od tu je lep razgled po celi Vipavski dolini vse do GoriÅ¡kih brd. V cerkvici sv. Kancijana so oljne slike, med katerimi Å¡e posebej izstopa Wolfova slika sv. Antona Padovanskega. Že Kelti so prvi poselili ta Äudoviti svet med Krasom in Trnovsko planoto, o Äemer priÄajo izkopanine keltskega grobiÅ¡Äa. Arheologi domnevajo, da so na vrhu Sv. Pavla, svoj tabor imeli tudi Rimljani. Že s prihodom Rimljanov so bili v Vinah, južno pod cerkvico posajene prve trte. Od tu so se vinogradi razÅ¡irili po vsej Vipavski dolini. '}, 151{id:3276, ll:new GLatLng(45.859,14.2633), l:'Laze in Jakovica', d:'Laze in Jakovica sta sosednji vasici v južnem delu obÄine Logatec, v katerih živi skoraj 400 prebivalcev. Nastali sta ob robu slikovitega Planinskega polja, ki med letom pogosto spreminja svojo podobo.Okolica vasi je znaÄilno kraÅ¡ka, prepredena s Å¡tevilnimi jamami. Že v bližji okolici najdemo nekaj manj kot 300 jam in brezen, v katerih se skriva bogastvo kapnikov in podzemnih jezer. Najbolj znane so LogarÄek, Vranja, Skednena in Najdena jama ter MaÄkovica.V bližini Laz in Jakovice ob cesti Ljubljana-Postojna leži naselje GrÄarevec, nedaleÄ proÄ pa lahko obiÅ¡Äemo gozdno uÄno pot v KaliÅ¡ah.'}, 152{id:4167, ll:new GLatLng(45.8616,13.6039), l:'Lokvica', d:'"Ime Lokvica pomeni mala lokva ali mlaka, katerih je veliko v okolici vasi. Na V strani vasi je PeÄina, Italijani so jo imenovali »oko Krasa« zaradi lege in razgleda; na vrhu je bila opazovalnica, v jami pa zakloniÅ¡Äe. V znameniti, 150m dolgi, PeÄinki ali Leopardovi jami, ob vznožju PeÄine so izkopali ostanke prazgodovinske lonÄenine in ÄloveÅ¡kih kosti. V vrtaÄi nad vasjo stoji preko 200 let stara, obnovljena Å¡tirna Vrhi drage (nad dolino Draga), s premerom 3 m in globino 3,5 m. Vanjo vodijo kamnite stopnice, ograjena pa je s kamnito ograjo. V Äasu, ko se je bila soÅ¡ka fronta (1915-1916), so med Lokvico in Kostanjevico zrasla avstro-ogrska vojaÅ¡ka mesta: naselja barak, vojaÅ¡ke bolnice, kaverne,⦠"'}, 153{id:3164, ll:new GLatLng(45.8635,14.1112), l:'HruÅ¡ica', d:'Äez HruÅ¡ico je nekdaj vodila pomembna rimska cestna povezava med Oglejem in Ljubljano. Tu je bila verjetno od 1. stoletja dalje poÅ¡tna postaja, ki je bila zaradi obÄutljiva strateÅ¡ke lege moÄno utrjena in vkljuÄena v obrambni sistem Claustra Alpium Iuliarum, kasneje pa so na HruÅ¡ici zgradili utrdbo (kastel). Utrdba je bila dolga 250 metrov in Å¡iroka 75 metrov. Stavba sedanjega gostiÅ¡Äa na HruÅ¡ici je bila v tem Äasu poÅ¡tna postaja, pozneje pa lovska koÄa goriÅ¡ke grofovske družine Lanthieri. Danes je na tem istem mestu gostiÅ¡Äe, v zgornjem nadstropju objekta pa manjÅ¡a arheoloÅ¡ka zbirka predmetov, najdenih v okolici. '}, 154{id:3014, ll:new GLatLng(45.8636,15.4662), l:'PodboÄje', d:'SrediÅ¡Äno naselje krajevne skupnosti, ki danes Å¡teje okoli 1.800 prebivalcev, sega s svojim ozemljem od pogorja Gorjancev preko Krke Å¡e na del KrÅ¡kega polja. Kot del dežele Kranjske je obmoÄje upravno-teritorialno vedno sodilo v KrÅ¡ki okraj in bilo v okviru kostanjeviÅ¡kega sodnega okraja med 1850 do 1941 samostojna obÄina. Enak položaj je danaÅ¡nje PodboÄje imelo tudi med leti 1952 do 1961. Predeli na obrobju Gorjancev, slovijo kot imenitno vinogradniÅ¡ko podroÄje (domovina cviÄka), ravninski predeli na obeh bregovih Krke pa so usmerjeni v poljedelstvo z živinorejo. Podoba pokrajine in nižinskih naselij se spreminja že vrsto let z zaposlovanjem prebivalstva v neagrarnih dejavnostih. '}, 155{id:3386, ll:new GLatLng(45.8642,13.9612), l:'Vrhpolje - Duplje', d:'Prijetna Primorska vas Vrhpolje leži med sivim Kovkom in mogoÄnim Nanosom. Z njenim utripom je tesno povezana tudi vasica Duplje, ki leži na vzpet
155ini med Logom in Vrhpoljem.Bogate nanose laporja in fliÅ¡a je tu pustilo morje, ki je nekoÄ segalo do tu, to je zdaj dobra podlaga za vzgojo vinske trte.Naselje je vkljuÄeno v projekt Vipavska vinska cesta. VeÄ o ponudnikih in sortah vin, ki jih ponujajo, najdete na spletni strani: http://www.ra-rod.si/vvc/'}, 156{id:3150, ll:new GLatLng(45.865,13.9028), l:'Dolenje pri AjdovÅ¡Äini', d:'Ob vznožju fliÅ¡nih griÄev ležijo ob reki Vipavi Dolenje, od koder po poti mimo kamnitega mostu iz Napoleonovih Äasov pridemo do Novakovega mlina, kjer so lesena vodna kolesa poganjala mlinske kamne in žago, tako kot nižje ob Vipavi v Doljnem mlinu.'}, 157{id:3493, ll:new GLatLng(45.865,14.0589), l:'Podkraj', d:'Podkraj je odmaknjeno naselje na stiku visokih kraÅ¡kih planot Trnovskega gozda, Nanosa in HruÅ¡ice, ki ga sestavljajo gruÄasti zaselki TrÅ¡evje, Sreboti in HruÅ¡ica ter samotne kmetije ob cesti Col-Kalce.V krajevni skupnosti živi 32 krajanov Bele, 437 krajanov Podkraja (vkljuÄno z naseljem HruÅ¡ica), 170 krajanov ViÅ¡enj ter 51 krajanov Vodic.Pravijo, da so Podkraju dali ime VodiÄarji, ki so rekli: Pojdimo pod naÅ¡ kraj. Morda pa ima vas svoje ime, ker je potisnjena Vkraj pod gore. Ravnina pred vasjo je tako prihranjena za njive in travnike. Obdelovalne zemlje je malo, tako da se tu živeÄi najveÄ ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Poznano je podkrajsko polharjenje.'}, 158{id:3153, ll:new GLatLng(45.867,13.8506), l:'Velike Žablje', d:'Ob reki Vipavi leži strnjeno naselje Velike Žablje s predeli Brith, MakovÄe, Port, Å tokljevo in Vas. Prvo omembo kraja beležijo že leta 1200.V vasi je zanimiva domaÄija s Å¡irokim napuÅ¡Äem, rezljanimi Å¡pirovci, slikanimi planetami in eno redkih ohranjenih stenskih slikarij iz 19. stoletja na Vipavskem. V južnem delu vasi stoji cerkev Sv. Florjana.ObmoÄje Velikih in Malih Žabelj je zn
158ano po vinogradih ter plodnih poljih ob reki Vipavi.  '}, 159{id:3156, ll:new GLatLng(45.8674,13.8143), l:'Brje', d:'Brje tvorijo Å¡tevilni zaselki na zahodnem delu Vipavskih griÄev. PonaÅ¡ajo se s preÄudovitim razgledom na vipavsko in braniÅ¡ko dolino, pogled pa seže od Nanosa vse do Dolomitov. Brje so poznane po trti, vinu in sadju ter po tipiÄni kraÅ¡ki arhitekturi . V zaselku Kodrovi je zanimiv stavbni niz mediteranskega tipa z vhodi v banjasto obokane kleti in polkrožno sestavljenimi portali. Nad Brjami se dviga tudi zaselek Sv. Martin s cerkvico, ki se nahaja na izpostavljenem in daleÄ naokrog vidnem griÄu med Branikom in Brjami, od koder je prelep razgled na Vipavsko dolino, Kras in obronke Trnovskega gozda. Zaselek Sv. Martin je dal tudi slovensko vinsko kraljico Martino.'}, 160{id:2853, ll:new GLatLng(45.8685,15.241), l:'Å marjeÅ¡ke Toplice', d:'Osrednja toÄka kraja je hotelski kompleks zdraviliÅ¡Äa, ki ga obdaja urejen in prostran zdraviliÅ¡ki park, skozi katerega vodi botaniÄna pot. Kraj je obkrožen z zelenimi griÄi, kar ga loÄi od urbanih srediÅ¡Ä. Mir in blagodejnost klime dopolnjujeta zdravilne uÄinke termalne vode, ki je hipoakratoterma, ima temperaturo 32 stopinj Celzija in je oplemenitena z ogljikovim dioksidom, magnezijem in kalcijem. ZdraviliÅ¡Äe je usmerjeno v zdravljenje srÄno-žilnih obolenj.Poleg notranjih bazenov so v hotelskem par
160ku obiskovalcem na voljo tudi zunanji bazeni. Za zdravje, boljÅ¡e poÄutje in dopolnitev prostega Äasa lahko obiÅ¡Äete Vitarium Spa&Cliniquem center, kjer se trudijo zadovoljiti želje in potrebe sodobnega Äloveka po kakovostnejÅ¡em življenju in dobrem poÄutju.V sklopu zdraviliÅ¡Äa deluje tudi Å¡portni center, ki razpolaga s teniÅ¡kimi igriÅ¡Äi, mini golfom, nogometnim in koÅ¡arkarskim igriÅ¡Äem, peÅ¡Äenim igriÅ¡Äem za odbojko, trimstezo, nudijo pa tudi najem kolesa.Kraj in okolica ponujata Å¡tevilne sprehajalne in pohodniÅ¡ke poti in sta pravÅ¡nje izhodiÅ¡Äe za obisk Å¡tevilnih izletniÅ¡kih krajev oz. turistiÄnih toÄk v okolici. V kraju deluje Center Nordijske hoje Å marjeÅ¡ke Toplice, ki je prvi tovrstni center v Sloveniji. Za vas so pripravili devet dobro oznaÄenih poti, na katerih boste spoznali prelepo okolico Å marjeÅ¡kih Toplic.Kraj nudi Å¡tevilne nastanitvene zmogljivosti v hotelih s Å¡tirimi zvezdicami, v zasebnih sobah in drugih prenoÄiÅ¡Äih. '}, 161{id:3149, ll:new GLatLng(45.8698,13.8947), l:'Ustje', d:'"Krajevna skupnost Ustje v Zgornji Vipavski dolini zajema dve vasi, Ustje in Dolenje. Leži ob sotoÄju rek Vipave in Hublja; na levem bregu reke Vipave leži vas Dolenje, ki Å¡teje 131 prebivalcev, na desnem bregu pa vas Ustje s 385 prebivalci. Ustje sestavljajo zaselki Brith, FurtunovÅ¡e, Tnalo, Gabrijeli, Vas, Bizjaki in Uhanje.Njen zavetnik je sv. Just. Pri stari cerkvi sv. Janeza Evangelista na griÄu Brith stoji zgodovinsko zanimiv tabor. Ob vznožju vasi stoji baroÄna cerkev sv. Justa, katere posebno bogastvo so Äudoviti baroÄni oltarji iz raznobarvnega marmorja. V bližnjem gozdiÄku je pomembno nahajaliÅ¡Äe fosilov. Tu sta bila odkrita dva nova fosila - praživali Nummulites ustjensis - imenovan po Ustjah in Nummulies vipavensis - imenovan po Vipavski dolini.Vas je zaznamovana tudi s težkimi vojnimi Äasi - 8. avgusta 1942 so jo do tal požgali italijanski vojaki. Spomin na neljubi dogodek vaÅ¡Äani vsako leto poÄastijo s krajevnim praznikom; poleg spominske slovesnosti poskrbijo tudi za družabni del z živo glasbo."'}, 162{id:3148, ll:new GLatLng(45.8716,13.9532), l:'Budanje', d:'Budanje so dobile ime po ogrskem plemiÄu Budi, ki je imel v vasi dvorec. Ležijo na najbolj vetrovnem delu Zgornje Vipavske doline in morebiti je prav to prispevalo k zelo razprÅ¡enim zaselkom v vasi. Slikovito vas Budanje obkrožajo vinogradi in sadovnjaki. Kdor jo obiÅ¡Äe ob jasnem vremenu, ga bo tu sonce spremljalo od ranih jutranjih ur do poznega sonÄnega zahoda. Sadjarstvo in vinogradniÅ¡tvo imata v Budanjah že dolgo tradicijo, saj so sladke budanjske marelice, ÄeÅ¡nje, hruÅ¡ke in grozdje v jerbasih romali vse do Gorice, Ljubljane, Trsta in Idrije. Tudi dandanes Budanje slovijo po avtohtonem sadju posebnih arom in okusa. Pri zadnji budanjski hiÅ¡i, na Anžluku, sta vÄasih stali gostilna, ki je okrepÄala mimoidoÄe vozarje, pa tudi mitnica. '}, 163{id:3322, ll:new GLatLng(45.8737,13.743), l:'Tabor pri Dornberku', d:'Tabor je majhno strnjeno naselje nad Dornberkom z zanimivo in dobro ohranjeno stavbno dediÅ¡Äino. Listine ga prviÄ omenjajo leta 1152. Ob obisku Tabra velja obiskati razglediÅ¡Äe Å antanela - kapelica je dobila ime po Sv. Danijelu. Pravijo, da so tu nekoÄ biriÄi nadzirali delo tlaÄanov v vinogradih. Ker je bila verjetno skozi zgodovino vse od nastanka dalje obdana in okraÅ¡ena s cvetjem, se je je oprijelo ime Roženplac. To ime Å¡e danes oznaÄuje ves zahodni del hriba.'}, 164{id:3147, ll:new GLatLng(45.8754,13.9358), l:'Dolga Poljana', d:'"Dolga Poljana je vasica s 303 prebivalci. Lež
164i na prisojni strani Vipavske doline med AjdovÅ¡Äino in Vipavo, tik pod Budanjami. Spada v skupno župnijsko faro Budanje. Nad vasico leži daleÄ po dolini vidna Podrta gora, poboÄje polno velikih skal. Je tipiÄna vipavska vas, kjer pozimi prav rada brije vipavska burja, poleti pa je prav sredozemsko vroÄe, oboje pa daje peÄat Äloveku, ki se je zakoreninil na tej  ""plahti"" zemlje.V vasi je le Å¡e ena velika in tri manjÅ¡e kmetije, nekaj obrti, ostalo prebivalstvo je zaposleno drugje. Imajo nekaj vzrejevalcev konj, med njimi tudi takega ki s svojim vzrejnim naraÅ¡Äajem dosega Å¡ampionske rezultate. V vasi živi tudi veÄji Äebelar."'}, 165{id:3862, ll:new GLatLng(45.8757,13.9877), l:'Sanabor', d:'"Sanabor leži v ozki dolini med Colskim viÅ¡avjem in Nanosom. Je gruÄasta vas z zaselkom Zavetniki, ki leži pod Colom v ozki dolini potoka Bele na severni strani Nanosa. Zaselek je starejÅ¡i kot Vrhpolje, saj ima svoje korenine že v rimski dobi. Tod mimo je vodila pot iz Padske v Panonsko nižino. Po izroÄilu naj bi bila ravnina pod vasjo nekoÄ jezero. Zanimiva je cerkev sv. Danijela, ki ima oltar iz leta 1750. Pod njo se zaÄne vintgar Bele, ki se spuÅ¡Äa do Vrhpolja.Ob Sanaboru je hudourniÅ¡ka voda Bela vrezala v apnenec sotesko in s tem ustvarila preÄudovite naravne oblike, ki nudijo obiskovalcem možnost plezanja in uživanja v neokrnjeni naravi. Hudournik Bela naraste ob hudih nalivih, navadno pa je njegova struga bolj suha.Nad Sanaborom in v njegovi bližnji okolici prevladujejo travnate povrÅ¡ine, v manjÅ¡i meri obdelana polja in vinogradi s trto, ki ji pravijo sanaborec, ter gozdovi.Precej prebivalcev Sanabora se ukvarja s kmetijstvom, najveÄ se jih usmerja v živinorejo in pridelavo mleka. V Sanaboru sta tudi dve ekoloÅ¡ki kmetiji.Za razliko od danes je bil Sanabor v preteklosti poznan po dolini in Å¡e dalj predvsem po svojem dobrem vinu. To je bilo za Äasa avstrijske vladavine, ko je bil Sanabor bogata vas. Pod Italijansko vladavino so se ljudje ukvarjali predvsem z živinorejo in gozdarstvom, vinogradniÅ¡tvo je doseglo popolni upad po koncu 2. sv. vojne. Vinogradi so namreÄ bili na strmih poboÄjih, katerih z mehanizacijo ni bilo moÄ obdelovati in dejavnost ni bila veÄ donosna. V preteklosti so bile okrog vasi parcele majhne, premožnejÅ¡i pa so imeli 1 veÄjo njivo »v deželi« (okrog Vrhpolja, Vipave in Loga;) in en travnik (1 ha) za seno v ViÅ¡njah in Podkraju. Ko je koncem 19. stoletja Vipavski grof delil parcele na Nanosu, je Sanabor dobil nekaj parcel gozda v »griÄu« in ta ni bil najbolj kvaliteten gozd. Danes ima vsaka hiÅ¡a 2 ha gozda na Nanosu.Za Sanabor so znaÄilne mnoge precej visoke hiÅ¡e, kar kaže na to, da je bila vas nekoÄ bogata in so zatorej ljudje s takim naÄinom gradnje tudi izkazovali svojo premožnost. Za Nanos pa je v prvi vrsti znaÄilna razprÅ¡ena gradnja, domaÄije so glede na gradnjo neskromne.Posebnost v Sanaboru so nekateri kozolci, ki jih drugje v Vipavski dolini ni veÄ mogoÄe videti. Kot zanimivost velja omeniti, da je bilo po ljudskem izroÄilu ob cerkvi sv. Danijela v Sanaboru eno najstarejÅ¡ih pokopaliÅ¡Ä na Vipavskem, kamor so prinaÅ¡ali pokopavat mrtve celo iz ÄrniÄ, pri tem pa so se izogibali AjdovÅ¡Äine, ki je veljala za pogansko (ajdovsko) naselje.Med znamenitostmi si lahko obiskovalci ogledajo: -antiÄno žgano grobiÅ¡Äe, -naselbinsko obmoÄje z grobiÅ¡Äem v Djakih,-znamenje sakralnega znaÄaja pri hiÅ¡ah Å¡t. 6, 28-kapelico pred vasjo,-kapelici pri cerkvi,-stare objekte na pokopaliÅ¡Äu,-znamenje sakralneg znaÄaja na MedliÅ¡ku,-žago pri hiÅ¡i Å¡t. 28,-sakralni kompleks pri cerkvi sv. Danijela ter-spomenik NOB posveÄen padlim krajanom.Med lepote Sanabora uvrÅ¡Äamo sotesko Bela, ki jo je izdolbel hudournik Bela. S tem so nastala korita in jezovi, v katerih se zadržuje voda. Zanimivost vasi je tudi rastlinstvo, na katero vpliva stik sredozemskega in celinskega podnebja.V preteklosti so se prebivalci Sanabora ukvarjali z razliÄnimi obrtmi, kot so oglarstvo, mlinarstvo, kovaÅ¡tvo, Å¡uÅ¡tarstvo, lonÄarstvo, mizarstvo, Äebelarstvo, žagarstvo. S Äebelarstvom se nekateri ukvarjajo Å¡e danes."'}, 166{id:3054, ll:new GLatLng(45.8767,14.9773), l:'DobrniÄ', d:'DobrniÄ je srediÅ¡Äe severnega dela Suhe krajine in najveÄji kraj v DobrniÅ¡ki kotlini. Staro jedro naselja je zaokrožen trg s cerkvijo sv. Jurija. V okolici je veÄ arheoloÅ¡kih najdiÅ¡Ä iz starejÅ¡e kamene dobe. Kraj se prviÄ omenja leta 1136, sedež prafare je od leta 1296, Å¡ola obstaja od leta 1800. Kraj je med zadnjo svetovno vojno zelo trpel. Sedanja župnijska cerkev sv. Jurija ovalnega tlorisa je bila pozidana leta 1777 na mestu starejÅ¡e prednice. Glavni oltar je iz 19. stoletja, stranska sta iz konca 18. stol. Pri starem krstnem kamnu sta bila krÅ¡Äena misijonarski Å¡kof med ameriÅ¡kimi Indijanci Friderik Irenej Baraga (1797 â 1868) in upokojeni ljubljanski nadÅ¡kof dr. Alojzij Å uÅ¡tar (roj. l. 1920 na Grmadi pri Trebnjem). V cerkvi je doprsni kip Å¡kofa Barage, delo akademskega kiparja Alojzija Progarja iz leta 1897.'}, 167{id:3163, ll:new GLatLng(45.8796,14.0017), l:'Col', d:'Kraj Col leži na obrobju Trnovske planote, s hrbtom naslonjen na njene hribe, s pogledom uprtim na Vipavsko dolino in Äez Kras naprej na TržaÅ¡ki zaliv. Zaradi svoje lege je bil nekdaj pomembna postojanka, zaradi ozkega prehoda je bil idealen kraj za pobiranje cestnin in pristojbin in od tod izvira tudi njegovo ime Zoll (nem. carina). Skozi kraj je vodila rimska cesta, na strmi skali nad njo pa je stala utrdba z imenom Å ance. Ostanki nekdanjih utrdb so tudi danes vidni na Å ancah, Å turmaniku in Riženberku. Tik ob cesti pa je ohranjen stolp nekdanje graÅ¡Äine Trilek. V njem so naÅ¡li kamniti miljnik iz 4. stoletja in novc iz Å¡e starejÅ¡ega obdobja.'}, 168{id:3205, ll:new GLatLng(45.8812,13.8635), l:'Vipavski Križ', d:'"Sredi Vipavske doline se dviga, ne enem od za dolino tako znaÄilnih griÄev, Vipavski Križ. Ljudi je že od nekdaj privlaÄil s svojo bogato in burno zgodovino, pa tudi s posebnostmi, ki jih hrani Å¡e danes. Že leta 1482 so ga goriÅ¡ki grofje zaradi Turkov in BeneÄanov obdali z moÄnim obzidjem; leta 1507 dobi trÅ¡ke pravice, 1632 pa ga cesar Ferdinand povzdigne v mesto. Menda je bil Vipavski Križ tedaj najmanjÅ¡e mesto v vsem cesarstvu. Od leta 1637 je v Vipavskem Križu kapucinski samostan, ki ima bogato knjižnico in je odprt za oglede obiskovalcev.Vipavski Križ (360°)"'}, 169{id:2549, ll:new GLatLng(45.8814,15.6054), l:'Äatež ob Savi', d:'Vas Äatež ob Savi leži na desnem bregu reke Save, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Å entviÅ¡ko goro. Z Brežicami jo povezuje najdaljÅ¡i most Äez reko Savo v Sloveniji, 1,5 km od naselja pa se nahaja naravno zdraviliÅ¡Äe ÄateÅ¡ke Toplice, v katerem je sedež družbe Terme Äatež. ZdraviliÅ¡Äe ima bogato Å¡portno - rekreacijsko ponudbo. Obsežne vodne povrÅ¡ine privabljajo poleg pacientov Å¡tevilne dopustnike in izletnike. Na okoliÅ¡kem ravnem in rodovitnem svetu ÄateÅ¡ke gmajne izkoriÅ¡Äajo toplo vodo v rastlinjakih.'}, 170{id:3155, ll:new GLatLng(45.883,13.8465), l:'Dobravlje', d:'Na poti od AjdovÅ¡Äine proti Novi Gorici ležijo Dobravlje, razloženo naselje s Å¡e ohranjenimi poslopji, ki kažejo na stavbni razvoj tipiÄne vipavske hiÅ¡e skozi stoletja. Na polju, južno pod vasjo, je cerkev sv. Petra, ki predstavlja pravi mali muzej baroÄnega slikarja Antona Cebeja. Nekaj posebnega je tudi veliki baldahinasti oltar iz raznobarvnega marmorja iz sredine 18. stoletja.'}, 171{id:3146, ll:new GLatLng(45.8833,13.9159), l:'Å turje v AjdovÅ¡Äini', d:'Na levem bregu Hublja, ki je nekoÄ predstavljal mejo med GoriÅ¡ko in Kranjsko, se s svojimi arhitekturnimi posebnostmi razprostira staro in svojevrstno naselje Å turje. Jedro naselja je Cankarjev trg, do katerega vodijo znaÄilne ozke ulice - gase.'}, 172{id:3079, ll:new GLatLng(45.887,13.9101), l:'AjdovÅ¡Äina', d:'"AjdovÅ¡Äina je osrednje mesto Vipavske doline, ki ji radi reÄemo tudi rajski vrt Slovenije. Je vedno zeleno mesto, bogato s kulturnimi in naravnimi spomeniki. Sodobna arhitekturna ureditev je svojevrstna meÅ¡anica razliÄnih arhitekturnih slogov, saj so danaÅ¡nje stavbe zgrajene na temeljih rimske Castre. HudourniÅ¡ka reka Hubelj deli mesto na dva dela: AjdovÅ¡Äina in Å turje. Mesto bogati tudi kulturna dediÅ¡Äina slikarja in grafika Vena Pilona (zbirko njegovih del hranijo v Pilonovi galeriji) ter baroÄnega slikarja, domaÄina Antona Cebeja. AjdovÅ¡Äina se ponaÅ¡a s Å¡portnim letaliÅ¡Äem, ki ga upravlja Aeroklub Josip Križaj. Lepo ima urejene Å¡portne objekte: Å portni center Police skrbi za rekreacijo vseh ciljnih skupin prebivalstva, poleti pa vabi na Letni bazen Police, privlaÄen zaradi veliko zelenih in senÄnih povrÅ¡in; Å portni park Pale, kjer so Äudovito urejena igriÅ¡Äa za tenis, koÅ¡arko, balinanje, otroÅ¡ka igriÅ¡Äa, prav tam pa je tudi izhodiÅ¡Äe Naravoslovne uÄne poti do izvira Hublja. V TIC-u AjdovÅ¡Äina vam bodo z veseljem ponudili informacije o Vipavski dolini, pripravili program vaÅ¡ega izleta in vam priskrbeli lokalno turistiÄno vodstvo.  "'}, 173{id:3494, ll:new GLatLng(45.8886,13.8626), l:'Cesta', d:'"Vas Cesta, ki je hkrati tudi krajevna skupnost Cesta leži zahodno od AjdovÅ¡Äine v smeri proti Novi Gorici. Državna cesta AjdovÅ¡Äina-Nova Gorica deli vas na dva dela. Na južni strani teÄe tudi železniÅ¡ka proga. Å e južneje pelje hitra cesta; nad njo stoji lepo srednjeveÅ¡ko mestece Vipavski Križ. Ta dva kraja sta tudi sicer precej povezana, saj imata skupno cerkev, pokopaliÅ¡Äe, Å¡olo, dom krajanov. Naselje Cesta je 2. junija 1944 (2. svetovna vojna) doživelo hudo tragedijo â vas je bila namreÄ v celoti požgana. Takoj po vojni je bila na novo pozidana. Krajani se vsako leto okrog 2. junija s spominsko slovesnostjo spomnijo neljubega dogodka."'}, 174{id:3492, ll:new GLatLng(45.8895,13.7882), l:'Selo na Vipavskem', d:'"Selo je srediÅ¡Äe zahodnega dela obÄine AjdovÅ¡Äina - leži v osrednjem delu Vipavske doline, na križpotju regionalne in hitre ceste skozi Vipavsko dolino. Vas se razteza na nadmorski viÅ¡ini od 145 m do 170 m pod južnimi poboÄji gore Äaven na podoru, ki se je v preteklosti odlomil s Kuclja in Velikega roba. Selo sestavlja veÄ zaselkov: Britih, Barkula, Mandrija, Na vasi oziroma Na gorici, BauÄ, Gornji konc, Guno in Maitov hrib. Äez obmoÄje danaÅ¡nje vasi je vodila Rimska cesta Aquileia
174- Emona. Njen del so naÅ¡li leta 1865 zahodno od Sela, dokumentiral pa jo je že konec 19. stol. zgodovinar Simon Rutar. Ob trasi so bile najdene Å¡tevilne arheoloÅ¡ke najdbe. Rutar poroÄa, da so pod hribom Sovin veÄkrat naÅ¡li star denar in orožje. Pred koncem 19. in v prvih desetletjih 20. stoletja so se krajani zaposlovali v Trstu, v Ameriki in v Belgiji. V tem Äasu je iz vasi odÅ¡lo veÄ kot 50 »Aleksandrink"", kot so poimenovali mlade žene in dekleta, ki so odhajala v Aleksandrijo oziroma Egipt. Tam so kot dojilje, vzgojiteljice, perice in kuharice skuÅ¡ale zaslužiti dovolj denarja, da bi reÅ¡ile zadolženo kmetijo in vzdrževale družino. Leta 1882 je bila ustanovljena Äitalnica, naslednje leto Prosvetno druÅ¡tvo in dramski odsek. Gospodarstvo je v domaÄih rokah ohranjala leta 1898 ustanovljena Hranilnica in posojilnica. Leta 1910 je bilo ustanovljeno Telovadno druÅ¡tvo Sokol in TamburaÅ¡ki zbor. Prostovoljno gasilsko druÅ¡tvo Selo je uradno zaživelo leta 1911, njegove korenine pa segajo v leto 1903, ko so domaÄini osnovali Zavarovalno za požar. "'}, 175{id:3321, ll:new GLatLng(45.8903,13.7222), l:'PrvaÄina', d:'GruÄasto naselje pripeto na nizko vzpetino Kamnega Äela, oÄara s svojimi ozkimi ulicami, ki se kot labirint križajo med seboj. Sprehodimo se po lepem drevoredu vse do cerkve sv. Andreja, katere notranjost krasijo tudi TominÄeve slike. Nasadi na PrvaÅ¡kem polju zaživijo v Äasu zorenja breskev. Prav tem nasadom v Äast, vsako leto v juliju, domaÄini priredijo tradicionalni praznik breskev. Aleksandrinkam, ženskam in dekletom, ki so predvsem iz teh krajev pred leti odhajale služit v Egipt, so v spomin v starem jedru vasi postavili razstavo. Spletna stran: www.td-prvacina.si'}, 176{id:3154, ll:new GLatLng(45.8921,13.8494), l:'Skrilje', d:'Vas Skrilje leži v srednjem delu Vipavske doline, na prisojnem obmoÄju, ob vznožju Male Gore (1034) in Kuclja(1237), na robu Äavna(1185). Vas je bila naseljena že v 11. stoletju. Skrilje so gruÄasto naselje s primorsko-kraÅ¡kimi znaÄilnostmi. Nadmorska viÅ¡inapri cerkvi sv. Marjetre je 160 metrov. Vas je razdeljena v tri manjÅ¡e zaselke: ValiÄi, RuÅ¡tji, BajÄi. K ValiÄem se prikljuÄi zaselek Kisel hrib. Skozi vas teÄe veÄ potokov, ki se združijo v SkrivÅ¡ek, ta pa nadaljuje pot proti Dobravljem in se zliva v reko Vipavo.'}, 177{id:3891, ll:new GLatLng(45.8954,14.8885), l:'Sela pri Å umberku', d:'Sela pri Å umberku so gruÄasta vas, ki jo mnogi poznajo po romantiÄnih in nekoliko skrivnostnih razvalinah gradu Å umberk. Vas se nahaja na JZ delu obÄine Trebnje in hkrati predstavlja tudi SV obmoÄje Suhe krajine. Leži precej visoko med gozdnatimi griÄi sredi vrtaÄastega sveta, stisnjena v podnožju treh vrhov: Å umberka, Vrha in Velikega hriba. Na najnižjem, 540 m visokem kopastem Å umberku, so zleknjene razvaline enega najstarejÅ¡ih »pravih« gradov na Kranjskem. Vzhodno od njega, nad vasjo Selce pa so ostanki do tal poruÅ¡enega gradu Kozjak. O nastanku obeh gradov govori ljudsko izroÄilo, prav tako pa je snov za svoj roman Jurij Kozjak, slovenski janiÄar dobil tudi Josip JurÄiÄ. Iz okoli 300 m visokega planotastega sveta poleg Å umberka izraziteje izstopa Å¡e 565 m visok Lisec, katerega Z reber je izkoriÅ¡Äena za vinograde. Nad Kozjekom pa se proti V razkazujeta Hmeljnik in TrÅ¡ka gora in Å¡e dalje Gorjanci. Na razglednem Å umberku bo obiskovalec ob jasnem vremenu nagrajen tudi s pogledom na Karavanke, Julijske Alpe s Triglavom in ljubljanski grad. Zasnova vaÅ¡kega trga z vaÅ¡ko gostilno, farno cerkvijo sv. Janeza Krstnika in vodnjakom se je ohranila Å¡e do danes in predstavlja enega izmed bolje ohranjenih kulturno in zgodovinsko priÄevalnih ambientov v Suhi krajini. ObmoÄje Sela pri Å umberku se nahaja ob urejeni lokalni cesti BiÄâŽužemberk. Poleg bogate preteklosti, pa nudi bogato kulturno dediÅ¡Äino, neokrnjeno naravo ter tudi Å¡tevilne naravne pojave. Primerno je tudi za kolesarjenje in pohodniÅ¡tvo.'}, 178{id:3495, ll:new GLatLng(45.8955,13.7775), l:'Batuje', d:'Batuje so s svojimi deli naselja in zaselki: Britih, Na griÄu, Na cesti, Na hribu, Brsnice, Figel, Mlaka, Postaja, Vipava, strnjeno naselje na nadmorski viÅ¡ini 128 m, najnižja toÄka pri Vipavi pod vasjo pa se spusti komaj na 60 m nadmorske viÅ¡ine. Geografske danosti in ugoden strateÅ¡ki položaj so tu omogoÄali zgodnjo in stalno poselitev. Batuje so po letu 1001 pripadale GoriÅ¡kim grofom. Kasneje je prva svetovna vojna moÄno posegla v narodni, gospodarski in kulturni razvoj kraja. Ital
178ijanska oblast po prvi svetovni vojni je bila huda preizkuÅ¡nja za prebivalce. Znova so obudili batujsko prosvetno druÅ¡tvo, zaživeli sta glasbena in gledaliÅ¡ka dejavnost, znani so bili batujski telovadci. Tudi druga svetovna vojna ni prinesla dokonÄne prikljuÄitve k matiÄnemu narodu. Povojno življenje je prineslo nove težave. Nova meja je prerezala prometne povezave. Tradicionalno srediÅ¡Äe Gorica je ostalo v coni A . Vas se je gospodarsko in kulturno navezovala na novo srediÅ¡Äe AjdovÅ¡Äino.'}, 179{id:3012, ll:new GLatLng(45.8988,15.4525), l:'Veliki Podlog', d:'Veliki Podlog se nahaja na KrÅ¡kem polju, ki se razprostira južno od KrÅ¡kega, do Gorjancev. Krajevna skupnost Veliki Podlog združuje vasi Veliki Podlog, GržeÄa vas, Mali Podlog, JelÅ¡e, Gorica in Pristava. Vasi na KrÅ¡kem polju so že prviÄ omenjene oz. zapisane: Drnovo (Drenav) 1343. l., Velika vas (Mcholdarf) 1436. l., Podlog (Veliki, Mali) (dacz Puedlag) 1330. l. takÅ¡no ime sta dobila zato, ker stojita pred logom (hrastov gozd â Krakovo) , JelÅ¡e (Erlach) 1444. l., tako so poimenovali vas, ker stoji med jelÅ¡ami, Gorica (dacz dem Puhel in dem dorf) 1330. l., vas je dobila ime iz geografske lege, saj je edini griÄ na KrÅ¡kem polju.'}, 180{id:3157, ll:new GLatLng(45.8989,13.8317), l:'Kamnje - PotoÄe', d:'Iz PotoÄ v Vipavski dolini, le nekaj kilometrov iz AjdovÅ¡Äine, se vzpenja cesta do Kamenj. Vas leži ob vznožju Kuclja in Äavna. Äeprav so prvi priseljenci svoje hiÅ¡e postavili le nekaj viÅ¡e nad nadmorsko viÅ¡inino 200 m, se od tu ponuja domaÄinom in obiskovalcem lep razgled. Å e lepÅ¡ega razgleda pa so deležni tisti, ki se bodo iz vasi odpravili na izlet na Malo goro, Äaven, Kucelj in druge okoliÅ¡ke hribe. POGLED V PRETEKLOST: Fara Kamnje je omenjena že v 14.stoletju. Kamenski rokopis iz 16. stoletja je napisan v glagolici in je edino znano glagolsko besedilo na GoriÅ¡kem. Vas se ponaÅ¡a z znamenito cerkvijo Sv. Mihaela, katero Å¡agro Kamenjci praznujejo v mesecu septembru. DANES: V Kamnjah deluje zelo aktivna sekcija Planinskega druÅ¡tva AjdovÅ¡Äina, ki skrbi za zavetiÅ¡Äe na Mali gori. Na Malo goro so domaÄini zelo navezani. Na njej so namreÄ kmetje iz Kamenj, Skrilj in Stomaža pripravljali krmo za živino. KoÅ¡njaje bila posebno doživetje, ki je po 2. svet. vojni žal poÄasi zamiralo. Nekatere družine iz Kamenj so dolgo vztrajale, na Mali gori so zadnjiÄ kosili leta 1964. Zaselek Kukanje, ki leži med Kamnjami in PotoÄami, je del Vipavske vinske ceste. V Vinski kleti Tilia, boste lahko preizkusili najboljÅ¡e, kar lahko ponudijo vipavski vinogradi. V PotoÄah, prav ob regionalni cesti na poti v Novo Gorico, pa je tradicionalna gostilna Sivi Äaven, kjer so se vÄasih ustavljali furmani. Tudi danes vam bodo postregli z okusno pripravljenimi tradicionalnimi jedmi. DobrodoÅ¡li v Kamnjah in PotoÄah! KRAJEVNA SKUPNOST KAMNJE www.kamnje.si predsednik KS: Peter Vodopivec Kamnje 1b 5263 Dobravlje 05/36 47 046 '}, 181{id:3519, ll:new GLatLng(45.8996,13.8124), l:'Vrtovin', d:'"Vrtovin sestavljajo nizajoÄi se zaselki od glavne cesta na jugu do viÅ¡jega in strmega poboÄja Kuclja. Å tevilni potoki so vÄasih gnali mline in žage. Ozemlje, ki pripada Vrtovinu, se vleÄe v smeri sever - jug; najnižji predel je polje, ki ima nadmorsko viÅ¡ino 120 metrov, najviÅ¡jo toÄko pa doseže na robu Trnovske planote 1250 metrov. Na približno sedmih kilometrih znaÅ¡a viÅ¡inska razlika 1130 metrov. Glavna vas leži v spodnjem delu podroÄja, med Malim in Velikim Brdom. ManjÅ¡a naselja so razstresena južno in severno od Vasi. Južno od Vasi so Grželi, Äebuli, Fužina, Guli in StovÅ¡ka vas. Severno pa Krti, Å ateji, Subani, Jame, Kocjani, Rebki, Äermeli, GuÅ¡tini, FevÄi in Lozarji."'}, 182{id:3172, ll:new GLatLng(45.9003,13.8569), l:'Stomaž', d:'"Stomaž (Å tomaž) je razloženo naselje na grebenu pod Äavnom, z lepim razgledom po Vipavski dolini in na Kras. Na glavni cesti AjdovÅ¡Äina â Nova Gorica se kmalu po kraju Cesta odcepi stranska cesta proti Stomažu. Vas je sestavljena iz veÄ zaselkov: Brith leži v odprti legi, pri cerkvi in je zelo izpostavljen burji; poleg njega je Dolenja vas; jugovzhodno od tam Hrib; vzhodno Ljubljanica; nekaj viÅ¡e Griže; konÄno Ärnigoji, Bratini in Batagelji (imenovani po priimkih prvotnih prebivalcev). V strmih legah okoli vasi je nekaj njih, pod Äavnom pa so predvsem travniki in paÅ¡niki. VÄasih so najveÄ pridelovali krompir in koruzo, nekaj sa
182dja in vina. Živinoreje je bilo vÄasih precej, poglavitni dohodek, sploh v zadnjih letih, pa je industrija po veÄjih okoliÅ¡kih krajih, predvsem v AjdovÅ¡Äini. Droben zaslužek pa je prebivalcem vÄasih prinaÅ¡alo tudi izdelovanje »oselj«, za katere so lomili kamen. VaÅ¡ki vodovod so si krajani napeljali od izvira Studenca. Vzhodno od zaselka Dolenja vas pa izvira tudi potok PetrÄevec. Po sotoÄju s Studencem se imenuje Vrnivec, ki teÄe mimo Ceste v Vipavo. Ta sprejema tudi potok Curljo, ki izvira zahodno od Bratinov in teÄe mimo Skrilj. Pa Å¡e o Å¡tevilu prebivalstva: Leta 1900 so v Stomažu preÅ¡teli 417 prebivalcev, po zadnjem popisu pa jih je tam le Å¡e 282, od tega 141 žensk in 141 moÅ¡kih, ki živijo v skupno 77 gospodinjstvih. "'}, 183{id:3318, ll:new GLatLng(45.9012,13.7019), l:'Vogrsko', d:'Vogrsko je vas sredi spodnje Vipavske doline, raztresena po griÄih v okolici potokov Lijak in VogrÅ¡Äek.Naselje ima  starodavno in zanimivo zgodovino že iz Äasa  antike, kjer je ob danaÅ¡njem Vogrskem, preko srednjega veka, pa vse do danaÅ¡njih dni, potekala rimska cesta iz Ogleja v Panonijo in na Balkan. Obnovljen Bosizijev grad, ki je danes  imenovan po samem kraju in je umaknjen na rob vasi ter stoji rahlo na dvignjenem  terenu, kjer je verjetno že stal zgodnjerenesanÄni dvorec iz leta 1524, pa je pomemben primerek baroÄnega stavbarstva.Sredi 18. stoletja  so ga prezidali v podobo, kakrÅ¡no je ohranil Å¡e danes.Danes se v gradu odvijajo kulturne prireditve, okolica pa nam ponuja možnost sprostitve v naravi in rekreiranja.Kraj je poznan po vinogradniÅ¡tvu in sadjarstvu.Vzhodno od Vogrskega (1,5 km) v Bezuljaku  se na potoku VogrÅ¡Äek nahaja velik vodni zbiralnik za namakanje melioriranih polj.'}, 184{id:3158, ll:new GLatLng(45.9013,13.7962), l:'GojaÄe in MalovÅ¡e', d:'StarejÅ¡i ljudje in kronika pravi, da so bili prvi prebivalci vasi cigani, ki so na gmajni, ki jo sedaj imenujemo GojaÅ¡ka gmajna, pasli Ärede ovac. Kasneje je to gmajno vasi GojaÄe poklonila avstrijska cesarica Marija Terezija. Iz majhnih pastirskih kolib se je izoblikovala skupnost. Vas GojaÄe naj bi dobila ime po gonjaÄih, ki so gonili Ärede ovac, kasneje pa se je izoblikovala Å¡e vas MalovÅ¡e, ki izvira iz besedne zveze pastirjev: samo Å¡e malo, malo Å¡e. Na gmajni - Zgonih, so naÅ¡li tudi arheoloÅ¡ko najdiÅ¡Äe, ki priÄa o omenjenih pastirjih.'}, 185{id:3160, ll:new GLatLng(45.9014,13.88), l:'Lokavec', d:'Ob vznožju Äavna leži Lokavec, eno najdaljÅ¡ih naselij v obÄini AjdovÅ¡Äina. Potoka LokavÅ¡Äek in JevÅ¡Äek sta nekoÄ poganjala veÄ Å¾ag, mlinov, kovaÄij in fužine. Bogato kovaÅ¡ko tradicijo oznaÄuje že ime zaselka KovaÄi, nad katerim so pri cerkvici sv. Urbana naÅ¡li arheoloÅ¡ko najdiÅ¡Äe, pomembno za prouÄevanje prehoda iz prazgodovine v antiko. V zaselku KuÅ¡i pa si lahko ogledate tradicionalno kovaÄijo, ki je preurejena v kovaÅ¡ki muzej Mihaela Kussa. V novi cerkvi, izdelani po naÄrtih Maksa Fabianija, je umetniÅ¡ko izdelan oltar domaÄega mojstra Mihaela Cussa. V zaselku Slokarji je postavljena manjÅ¡a zbirka v spomin na domaÄina EDMUNDA ÄIBEJA, publicista, zbiralca kamnin in prosvetitelja. Že v prejÅ¡njem stoletju je uÄil ljudi na Gori smuÄati z nordijskim tipom smuÄi.Krajevna skupnost Lokavec je s 1000 prebivalci druga najveÄja KS v ObÄini AjdovÅ¡Äina. Kar nekaj kilometrov razpotenjena vas združuje kar 13 zaselkov: Gorenje, Äohi, Slokarji, Brod, KovaÄi, Paljki, Mizinska vas, KuÅ¡i, Brith, LahovÅ¡e, Bitovi, LovretovÅ¡Äe, Kompari.V vasi deluje DruÅ¡tvo DOLI, ki na zelo strokoven naÄin, pod mentorstvom GoriÅ¡kega muzeja, pristopa k oživljanju lokavÅ¡kega izroÄila, Å¡e posebej furmanstva'}, 186{id:2865, ll:new GLatLng(45.9077,15.0064), l:'Trebnje', d:'Trebnje je del osrednje Slovenije, natanÄneje Srednje Dolenjske in leži na stiku alpskega, dinarskega in panonskega sveta, na nadmorski viÅ¡ini 280 m. Je izrazito prehodna pokrajina, preko katere potekajo na V in Z tako železniÅ¡ke, kot cestne povezave. Ta raznolikost pokrajine se izraža tako v naravnih danostih kot kulturnem pogledu. Sredi dolenjskega griÄevja, ob rekah Temenici, Mirni in Radulji, se spleta nenavadna zgodba o deželi, življenju, delu in kulturi ljudi, ki tod živijo že iz pradavnine kakor v pravljici in znajo skrbeti za bujno življenje trebanjske doline. Že iz davnih Äasov je Trebnje pomembno prometno križiÅ¡Äe, o Äemer priÄajo tudi izkopanine iz stare rimske naselbine Praetorium Latobicorum. Prevladuje zmerno celinsko vlažno podnebje, z letno koliÄino pad
186avin okrog 1200 mm. ObiÅ¡Äite spletno stran: www.trebnje.si! INFORMACIJE:TIC TrebnjeBaragov trg 18210 TREBNJEtel.Å¡t.: ++386 7 304 47 17E-poÅ¡ta: [email protected]'}, 187{id:3162, ll:new GLatLng(45.908,13.9354), l:'Sinji vrh', d:'Gosta, ki prviÄ obiÅ¡Äe Sinji vrh, oÄara Äudovit razgled po Vipavski dolini, ki se razÅ¡iri vse tja do Benetk in Istre. Na viÅ¡ini dobrih 1000 metrov lahko doživi Å¡e marsikaj prijetnega: nekateri se sem gor le umaknejo iz doline v vroÄih poletnih dneh, drugi uživajo v pohajkovanju po neskonÄnih gozdnih peÅ¡poteh, tretji jadrajo s padali, kolesarijo in streljajo z lokom. Svoj prostor so naÅ¡li tudi Å¡portni plezalci, ki so v bližini odkrili stene za plezanje. Sinji vrh je tudi odliÄno izhodiÅ¡Äe za oglede bližnjih zanimivosti: jam, vrtaÄ, Å¡krapelj, ledenic, Smrekove drage, OtliÅ¡kega okna, kamnitega stebrastega znamenja v obliki svetilnika ob glavni cesti na Predmeji ter drugih zanimivosti. '}, 188{id:3159, ll:new GLatLng(45.9085,13.7772), l:'ÄrniÄe', d:'Jugozahodno od ÄrniÄ je nekoÄ potekala rimska cesta preko nizkega prevala Mlake. ÄrniÄe so zelo staro naselje, prafara. Med vaÅ¡kimi stavbami izstopa samotna domaÄija Huhov mlin, z mlinom in hrastovim gajem. V ÄrniÄah je ohranjeno tudi vojaÅ¡ko pokopaliÅ¡Äe iz 1. svetovne vojne - tu je pokopanih preko 450 vojakov razliÄnih narodnosti, veÄinoma padlih na fronti, ki je divjala 15 km zahodno od ÄrniÄ.'}, 189{id:2545, ll:new GLatLng(45.909,15.5904), l:'Brežice', d:'Gospodarsko, upravno in kulturno srediÅ¡Äe BrežiÅ¡ke ravnine in okoliÅ¡kega hribovja je v neposredni bližini sotoÄja Save in Krke, na tektonski prelomnici pod Gorjanci. Brežice so se kot upravno srediÅ¡Äe solnograÅ¡kih nadÅ¡kofov razvile ob gradu. Skozi naselje je potekala trgovska pot s Kranjske in Å tajerske. Naselje je prviÄ omenjeno leta 1241, nato leta 1309 kot trg in leta 1322 kot mesto. V zadnjih desetletjih se je razÅ¡irilo po terasi proti 2 kilometra oddaljeni železniÅ¡ki postaji ter ob cestah proti Bizeljskem in Dobovi. V mestu je nekaj industrije (pohiÅ¡tvo, kovinska industrija), razvite so trgovina na debelo (vino), proizvodne in storitvene obrti ter promet. V Brežicah se nahaja tudi sploÅ¡na bolniÅ¡nica (iz leta 1872), ki pokriva potrebe Posavja in Å¡irÅ¡e okolice. Kulturno podobo zaokrožujeta Posavski muzej v brežiÅ¡kem gradu in gimnazija. Brežice so tudi Å¡olsko srediÅ¡Äe Posavja. Tukaj se nahajajo sploÅ¡na gimnazija, srednja ekonomska in srednja trgovska Å¡ola, pred nekaj leti pa je bil ustanovljena tudi Visoka trgovska Å¡ola. V mestu sta dve cerkvi. Župnijsko sv. Lovrenca so v srediÅ¡Äu mesta zgradili leta 1782. Cerkev sv. Roka pa so postavili leta 1740, zaradi hude kuge, ki je veÄkrat morila v kraju. Cerkev spada med dvajset zaÅ¡Äitenih baroÄnih cerkev. Zanimiv je tudi vodovodni stolp, ki je viden od daleÄ in je eden od dveh ohranjenih v Sloveniji. '}, 190{id:3257, ll:new GLatLng(45.9167,14.2284), l:'Logatec', d:'V Äasu Rimljanov, ko je Äez LogaÅ¡ko kotlino potekala cesta Akvileja - Emona, je na strateÅ¡ko pomembnem prehodu med Ljubljansko kotlino in HruÅ¡ico nastala obcestna postaja, ki jo antiÄni itinerariji omenjajo kot mansio Longatico.V srednjem veku je bilo upravno srediÅ¡Äe kraja v Gornjem Logatcu. Do izgradnje železniÅ¡ke proge je bil Logatec furmansko naselje, kar se Å¡e danes izraža v arhitekturi velikih obcestnih domaÄij. Po letu 1857, ko je prevozniÅ¡tvo usahnilo, je postalo pomembnejÅ¡e spravilo lesa, žagarstvo in lesna trgovina. Na razvoj kraja je leta 1875 vplivala tudi prestavitev okrajnega glavarstva, sodnije in davkarije iz Planine v Logatec. Med obema vojnama je bil Logatec obmejni kraj ter srediÅ¡Äe sreza. Sedanjo gospodarsko moÄ kraja in obÄine predstavljajo lesna, kartonažna in kovinska proizvodnja, kmetijstvo in gozdarstvo, razvejana trgovska mreža in vse bolj razvijajoÄe se zasebno podjetniÅ¡tvo ter gostinska ponudba. Å e danes je v Logatcu moÄ obÄudovati notranjsko vaÅ¡ko-tržno in sakralno arhitekturo. Bogato stavbno dediÅ¡Äino predstavljajo graÅ¡Äina v Gornjem Logatcu, veÄ dobro ohranjenih obcestnih domaÄij ter gospodarskih poslopij.'}, 191{id:3177, ll:new GLatLng(45.9168,14.2284), l:'Logatec', d:' Logatec leži v LogaÅ¡ki kotlini, na stiku predalpskega in dinarskega sveta. Spada med eno najhitreje rastoÄih naselij v Sloveniji in ima bogato zgodovino, saj njegovi zaÄetki spadajo že v Äas Rimljanov. Takrat je Äez LogaÅ¡ko kotlino potekala cesta Aquilea - Emona in na strateÅ¡ko pomembnem prehodu med Ljubljansko kotlino in HruÅ¡ico je nastala obcestna postaja, ki jo antiÄni itinerariji omenjajo kot mansio Longatico. Do izgradnje železniÅ¡ke proge je bil Logatec znan kot furmansko naselje, kar se Å¡e danes odraža v arhitekturi velikih obcestnih domaÄij. Po letu 1857, ko je prevozniÅ¡tvo usahnilo, je postalo pomembnejÅ¡e spravilo lesa, žagarstvo in lesna trgovina. Na razvoj kraja je leta 1875 vplivala tudi prestavitev okrajnega glavarstva, sodnije in davkarije iz Planine v Logatec. Sedanjo gospodarsko moÄ kraja in obÄine predstavljajo lesna, kartonažna in kovinska proizvodnja, kmetijstvo in gozdarstvo, razvejana trgovska mreža in vse bolj razvijajoÄe se zaseb
191no podjetniÅ¡tvo. Å e danes je v Logatcu moÄ obÄudovati notranjsko vaÅ¡ko-tržno in sakralno arhitekturo. Bogato stavbno dediÅ¡Äino predstavljajo graÅ¡Äina v Gornjem Logatcu, veÄ dobro ohranjenih obcestnih domaÄij ter gospodarskih poslopij. '}, 192{id:3050, ll:new GLatLng(45.9176,15.4841), l:'KrÅ¡ko polje', d:'Krajevna skupnost KrÅ¡ko polje sestavljajo vasi Drnovo, Brege, Mrtvice in Vihre, kjer živi okoli 970 prebivalcev. Ravninsko obmoÄje KrÅ¡kega polja omejuje na jugu avtomobilska cesta Ljubljana â Zagreb. Prodno savsko naplavino žal pokriva le piÄla plast prsti, zato je rastje izpostavljeno pogostim suÅ¡am. Dolgoletna zamisel o namakalnem sistemu obeta, ob uresniÄitvi, preusmeritev pridelave v vrtnine in trsniÄarstvo. Znova bi veljalo posvetiti veÄ pozornosti nekdaj znani pomembni krÅ¡kopoljski lahki konjereji, tudi v Å¡portne namene.Za celotno obmoÄje krajevne skupnosti je znaÄilna zgodnja poselitev. Poseben pomen pa je obmoÄje imelo v rimskih Äasih - tedaj je bilo v danaÅ¡nji vasi Drnovo znamenito mesto Neviodunum. '}, 193{id:3327, ll:new GLatLng(45.9206,13.7647), l:'Osek', d:'Osek je strnjeno naselje umaknjeno v poboÄje Trnovske planote, na podoru iz geoloÅ¡ke preteklosti.  Prve omembe naselja so okoli leta 1350, ko se omenja združitev oglejskih posesti z goriÅ¡ko. Ime Osek se pojavi tudi na listini iz leta 1635, ki govori o darovanju zemlje za Marijino Cerkev. Sama lega pa nakazuje, da je naselje starejÅ¡e, verjetno Å¡e iz rimskih Äasov ali prej. Pred 120 leti so pod naseljem naÅ¡li rimske zlatnike. Skozi Äas se ime naselja zapisuje razliÄno: Ossek, Vssek, Vzzekck, Vzzekk. Deli naselja so: BorÅ¡t, Na cesti, Podgrac, RoÅ¡ovÅ¡Äe, Rimc. S tem imenom domaÄini povezujejo rimsko prisotnost na obmoÄju.Sredi vasi stoji znamenita, veÄ kot sto let stara lipa. DomaÄini ji pravijo lipa »na placu« ali lipa »sredi sveta«.  Danes je v vasi prisotno vinogradniÅ¡tvo in vinarstvo ter nekatere oblike dopolnilnih dejavnosti na kmetijah (vinotoÄi).'}, 194{id:3585, ll:new GLatLng(45.9266,14.0443), l:'Ärni Vrh nad Idrijo', d:'"Ärni Vrh je osrednja vas na razsežni ÄrnovrÅ¡ki planoti ob cesti GodoviÄâColâAjdovÅ¡Äina. Planotasto kraÅ¡ko ozemlje zaznamujejo ponikalnice, vrtaÄe, jame in brezna. Kraj obdajajo temni bukovi in smrekovi gozdovi, po katerih je nekoÄ verjetno dobil ime. SrednjeveÅ¡ki naseljenci so morali iztrgati zemljo gozdu, da so lahko kmetovali; tako so nastajali »logi« - Zadlog, Idrijski Log, Mrzli Log, Zali Log. Ärni Vrh se je kot najveÄje naselje omenjal od 16. stoletja dalje, župnijska cerkev pa je bila posveÄena zavetniku sv. JoÅ¡tu. V parku sredi naselja stojita spomenika najveÄjima ÄrnovrÅ¡kima rojakoma, dr. FranÄiÅ¡ku Lampetu in Mateju Cigaletu, danes pa je v svetu najbolj poznan pater Marko Ivan Rupnik (1954), uveljavljen mojster mozaikov. Poleg Ärnega Vrha so na planoti Å¡e mnogi zaselki: Zadlog, Idrijski Log, Predgriže, Gornje in Spodnje Lome, Javornik, Kanji Dol, Strmec, Mali Log itd. Na Javorniku stojita planinska koÄa in astronomski observatorij, nad Predgrižami pa observatorij, namenjen strokovnjakom. V Gornjih Lomeh so uredili nov smuÄarski center Javornik. "'}, 195{id:3161, ll:new GLatLng(45.927,13.9103), l:'Otlica', d:'Vas Otlica je dobila ime po oknu - odprtini v koralnem jurskem apnencu, ki odpira nenavaden pogled na Vipavsko dolino. Gora je tam torej votla - in od tod ime Otlica.Odprtina je okrog 20 m visoka in 15 m Å¡iroka ter prehodna. Pod njo  poteka gorska steza, ki je najkrajÅ¡a peÅ¡pot iz AjdovÅ¡Äine na Otlico. Svoj Äas je kraj slovel kot gorsko zdraviliÅ¡Äe. V bližini je veliko Å¡e ne raziskanih brezen in jam, na Oblem vrhu pa so sledovi železovih rudnikov. Kraj je znan tudi po najdiÅ¡Äu fosilov in tu je bil odkrit tudi nov fosil morska goba, ki se po kraju najdbe imenuje Hudsonella Otlicensis.'}, 196{id:3328, ll:new GLatLng(45.9289,13.7764), l:'Vitovlje', d:'GradiÅ¡Äe nad Vitovljami so najstarejÅ¡a antropogena prvina v kulturni krajini tega obmoÄja. Vas je sicer prviÄ omenjena okoli leta 1200 v seznamu posesti goriÅ¡kih grofov, nato pa leta 1361 z omembo cerkve Marijinega vnebovzetja. Ime naselja izhaja iz imena  župnijskega zavetnika sv. Vida (lat. Vitus), zavetnika ÄrniÅ¡ke župnije,  v starih virih pa se naselje pojavlja pod imeni: Witelgach, Witenbvrch, Weytenburg, Vitembergo.  Po razlagi M. Kosa naj bi nemÅ¡ko ime opozarjalo na kraj gradiÅ¡Äa ali gradu, pred letom 1000.Zasnova vasi je v naselju pod vitovsko cerkvijo Sv. Marije in se Å¡iri v dolino proti magistralni cesti. Po rebreh in dolih so zaselki: BadaliÄi, Brce, Brdo, Äikavec, Äuki, Dolenje, Dolenje Visoko, DraÅ¡Äek, Gorenje Visoko, Krnica, MalovÅ¡Äevo, Sv. Lucija, VožiÄe in Vitovlje. Mnogo stavb je zaÅ¡Äitenih. K.o. Vitovlje obsega nekaj veÄ kot 1600 ha povrÅ¡in in se razteza od Vogrskega do Lokvi na Trnovski planoti. Na poboÄju nad Vitovljami so zanimive kostanjeve lege na naravno zakisanih tleh. V obmoÄju sta moÄno razvita vinogradniÅ¡tvo in vinarstvo ter nekatere stalne in obÄasne oblike ponudbe na kmetiji (turistiÄne domaÄije, osmice, konjereja). V Vitovljah so ravno dovolj visoko nad Vipavsko dolino, da so pogoji odliÄni za vzgojo trajnic. ObiÄajno zelnate rastline prezimijo na prostem, saj so zelo trpežne. V Vitovljah je razgibano družabno življenje, domaÄini vsako leto pripravijo praznik kostanja in kresovanje.'}, 197{id:3015, ll:new GLatLng(45.9293,15.3816), l:'Raka', d:'Raka je danes srediÅ¡Äe istoimenske krajevne skupnosti z okoli 1.900 prebivalci. V drugi polovici 19. stoletja je bila sedež pretežno agrarne obÄine, ki je v svojih mejah združevala tudi naselja danaÅ¡nje krajevne skupnosti Veliki Trn. Raka se kot sedež obÄine pojavi znova med leti 1952 do 1961. ViÅ¡insko razgibano obmoÄje obeh krajevnih skupnosti se na severu spuÅ¡Äa proti Savi, na jugu pa v ravnino ob Krakovskem gozdu. Na zahodu meji na sevniÅ¡ko obÄino, na jugu pa na Å¡entjernejsko. Za celotno obmoÄje je Å¡e vedno znaÄilen agrarni videz s Å¡tevilnimi njivami, sadovnjaki in vinogradi. Med lesenimi vinskimi kletmi, zidanicami ter drugimi kmeÄkimi gospodarskimi poslopji je Å¡e vrsta takih, ki jih uvrÅ¡Äamo med pomembn
197o etnoloÅ¡ko dediÅ¡Äino. Zaradi manj donosnega kmetovanja se je kmalu po drugi svetovni vojni prebivalstvo zaposlovalo v neagrarnih poklicih in naselja so zato postopno vse bolj izgubljala svoj prvotni videz.'}, 198{id:3354, ll:new GLatLng(45.9302,14.1399), l:'HotedrÅ¡ica', d:'V starem vaÅ¡kem jedru, ki ga je pomagal oblikovati tudi PleÄnik, si lahko ogledate Tomažev mlin, ki je zgrajen nad kraÅ¡kim požiralnikom, cerkev sv. Janeza Krstnika, pokopaliÅ¡Äe, spomenik padlim v I. svetovni vojni, zbirko starih predmetov, kamnit vodnjak iz leta 1813 in zemljanke - v zemljo vzidane jame, kamor prebivalci shranjujejo poljske pridelke. Na voljo vam je tudi plezalna stena na prenovljenem kozolcu.'}, 199{id:3019, ll:new GLatLng(45.9364,15.4269), l:'SenuÅ¡e', d:'Je najmanjÅ¡a krajevna skupnost v obÄini KrÅ¡ko. Meji na KS Raka, KS Veliki Trn ter KS Leskovec pri KrÅ¡kem. Sestavljena je iz Å¡estih vasi, SenuÅ¡e, Drenovec, Brezovska Gora, Brezje, Straža, Dedni vrh, v katerih živi okoli 450 prebivalcev. Center krajevne skupnosti je vas SenuÅ¡e. V sami krajevni skupnosti deluje Gasilsko ter Å portno druÅ¡tvo. Infrastruktura povezuje znano Ajdovsko jamo, imajo pa tudi RaÄjak. Sicer pa je to podeželje, kjer se ukvarjajo pretežno z vinogradniÅ¡tvom, sadjarstvom in jagodiÄevjem.  '}, 200{id:3320, ll:new GLatLng(45.9372,13.6549), l:'Rožna Dolina', d:'Je razpotegnjeno naselje na NM 86 m, vzdolž 4 km dolge istoimenske doline, ki sega od AjÅ¡evice do državne meje pri mednarodnem mejnem prehodu RdeÄa hiÅ¡a. Dolino omejuje na južni strani poboÄje Stare Gore in Markovega hriba, na severni strani pa gozd Panovec. Strjena naselja so locirana v dnu same doline in na poboÄju najbližjih vzpetin. Ob križiÅ¡Äu cest blizu MMP je po drugi svetovni vojni zrasla stanovanjska Äetrt. Tu je tudi veÄ stavb s trgovinami, poslovnimi prostori in banko.'}, 201{id:3011, ll:new GLatLng(45.9391,15.4752), l:'Leskovec pri KrÅ¡kem', d:'Zadnji odrastki Posavskega griÄevja se tu spustijo v nižino KrÅ¡kega polja do rek Save in Krke. Nekdaj nerazvito agrarno podroÄje je po drugi svetovni vojni doživelo precejÅ¡nje spremembe. Posodabljanje kmetijstva in tržno usmerjanje v nekatere panoge (živinoreja, vinogradniÅ¡tvoâ¦) je prineslo marsikatero spremembo v tradicionalno življenje in dodobra spremenilo videz naselij. Na to je vplivalo prehajanje kmeÄkega prebivalstva na delo v krÅ¡ko industrijo. Å e posebej je napredoval Leskovec, ki so mu Å¡e pred drugo svetovno vojno obetali, da bo sÄasoma postal celo srediÅ¡Äe danaÅ¡nje krÅ¡ke obÄine (po letu 1813 je bila leskovÅ¡ka Turnska graÅ¡Äina sedež cesarske upravne in sodne oblasti Å¡e za dosti Å¡irÅ¡e obmoÄje).ArheoloÅ¡ke najdbe potrjujejo naseljenost že v mlajÅ¡i kameni dobi, izrazito bogate in razÅ¡irjene pa so iz obdobja Rimljanov. Prvi zapisi imen s tega podroÄja so iz 14. in 15. stoletja. Naj navedemo le nekatere: Podlog (1330), Gorica (1330), Leskovec (1336), Drnovo (1343), SenuÅ¡e (1351), Brege (1358), Velika vas in Vihre (1436), JelÅ¡e (1445)â¦'}, 202{id:3183, ll:new GLatLng(45.9395,14.8049), l:'IvanÄna Gorica', d:'Skupna ponudba IvanÄne Gorice, Muljave, StiÄne in ViÅ¡nje gore obsega obisk JurÄiÄeve domaÄije na Muljavi, ogled srednjeveÅ¡ke ViÅ¡nje gore z njenim simbolom, uklenjenim polžem, cistercijanski samostan v StiÄni, Slovenski verski muzej in izvir reke Krke v znani KrÅ¡ki jami.'}, 203{id:3404, ll:new GLatLng(45.9395,14.8049), l:'Muljava', d:'Skupna ponudba obsega obisk JurÄiÄeve domaÄije na Muljavi, ogled srednjeveÅ¡ke ViÅ¡nje Gore z njenim simbolom, uklenjenim polžem, cistercijanski samostan in Slovenski verski muzej v StiÄni ter izvir reke Krke v znani KrÅ¡ki jami.'}, 204{id:3330, ll:new GLatLng(45.9426,13.7312), l:'Ozeljan', d:'Viri naselje prviÄ omenjajo v 12. stoletju (leta 1176), vas je sodila pod Å¡empasko župnijo, v razliÄnih virih pa se pojavljajo krajevna imena Osslan, Ozslon, Osselam, Oselan...  VÄasih so se ljudje ukvarjali s kmetijskimi dejavnostmi, izroÄilo pa pravi, da so bili tudi poznani meÅ¡etarji ali, po domaÄe, muÅ¡etarji.Jedro naselja se je razvilo okrog cerkve in dvorca, zaselki pa so: Tri hiÅ¡e, Otava, Okroglica, PetraÄ, KonÄe in Pejce,'}, 205{id:3057, ll:new GLatLng(45.9426,15.1456), l:'Mokronog', d:'Mokronog je naselje v mokronoÅ¡ki dolini ob cesti in železnici Sevnica-Trebnje v obÄini Trebnje. Obdajajo ga gozdnati hribi z vinskimi goricami. Na jugu se dviga PriÄa (404 m), na vzhodu ZapeÄar (412 m), severovzhodu sv. Florjan in na jugozahodu razgledna toÄka Žalostna gora (366 m). Jedro kraja je z nadstropnimi stavbam
205i pozidano obcestno naselje. V Mokronogu se je ohranil tradicionalni kramarsko-živinski sejem.  Vabljeni ste, da si v Mokronogu  in v okolici ogledate naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti, kot so:- staro trÅ¡ko jedro,- cerkvice, - romarska pot,- arheoloÅ¡ka najdbiÅ¡Äa,- vinske gorice, - pohodne poti (Urbanova, VoranÄeva, ArheoloÅ¡ka pot pri sv. Petru)... Izkoristite pa tudi prijazno gostinsko ponudbo gostiÅ¡Ä in kmeÄkih turizmov.Za dodatne informacije se obrnite na TIC Trebnje, Baragov trg 1, Trebnje, [email protected], tel.Å¡t.: ++386 7 304 47 17. DobrodoÅ¡li!'}, 206{id:3188, ll:new GLatLng(45.9442,13.8879), l:'Predmeja', d:'Vas Predmeja slovi po tem, da so domaÄini tu leta 1895 organizirali prvo smuÄarsko tekmovanje v osrednji Evropi. V spomin na ta dogodek organizirajo predmejci vsakoletni, sedaj že tradicionalni Filipov tek. Vsako leto je v jeseni tudi tradicionalna LokavÅ¡ka furenga. LokavÄani in Predmejci so si namreÄ nekoÄ služili kruh tudi z vožnjo (furanjem) lesa z vozovi v dolino. V Tihi dolini na Predmeji se vsako leto konec julija odvija tudi družabna prireditev Kravja ruleta, ki pritegne veliko obiskovalcev od blizu in daleÄ. Ob 400-letnici poselitve Gore pa so domaÄini postavili spomenik materi Gorjanki.  '}, 207{id:3010, ll:new GLatLng(45.9481,15.548), l:'Dolenja vas', d:'Dolenja vas je srediÅ¡Äe krajevne skupnosti in ima okoli 930 prebivalcev v vaseh Dolenja vas, Stari Grad, Libna, Spodnja Libna, Spodnji Stari Grad in Pesje. Razprostira se severno in južno od regionalne ceste KrÅ¡ko â Brežice. Skozi krajevno skupnost Dolenja vas poteka tudi mednarodna železnica. ŽelezniÅ¡ka postaja Libna, ki je le za potniÅ¡ki promet, je lepo urejena z odprtim peronom. Kmetijska dejavnost ne pomeni veÄ kot glavni vir dohodka. Sadjarstvo je z intenzivnimi sadovnjaki najpomembnejÅ¡i kmetijski program, ki ima Å¡e možnosti Å¡iritve. Libna in Äele sta vinorodni okoliÅ¡ v krajevni skupnosti. Tu se prideluje dobro vino. Severno od Dolenje vasi med Libno in Äelami se razprostira obsežna gozdna povrÅ¡ina »Ärna mlaka«. To podroÄje je nasiÄeno z neoporeÄno pitno vodo. Od tu je zagotovljena vodooskrba vseh krajanov, pa Å¡e je nekaj neizkoriÅ¡Äene vode, ki se zliva v DolenjevaÅ¡ki potok. Ärna mlaka je poznana kot vabljivo gobarsko rastiÅ¡Äe, skozi pa vodijo peÅ¡poti na Zdole.V naselju Dolenja vas stoji na visokih opornih zidovih cerkev sv. Marije iz leta 1627, ki je dobro ohranjena in vzorno vzdrževana. Notranja poslikava iz leta 1886 je lepo ohranjena in vredna ogleda. VaÅ¡ko srediÅ¡Äe, ki je tudi srediÅ¡Äe Krajevne skupnosti, je bilo leta 1995 prenovljeno. V tem srediÅ¡Äu stoji spomenik izgnancem 1941 -1945, vaÅ¡ki vodnjak in kapelica. MimoidoÄi ne more spregledati tega srediÅ¡Äa. Kulturni dom je majhen in le za krajevne potrebe, je pa stalno zaseden s Å¡tevilnimi programi.Stari Grad je naselje ob cesti KrÅ¡ko â Brežice in na gornji planoti zaselek Marof. Ob cesti stoji cerkev sv. Miklavža iz leta 1627.Libna â zeleni hrib z vrhom 354 m nadmorske viÅ¡ine. Južna poboÄja so zasajena z vinsko trto. Na vrhu Libne stoji cerkev sv. Marjete iz leta 1580, v njeni bližini je lovski dom Lovske družine Videm. Od tu je enkraten pogled na KrÅ¡ko polje, Gorjance do Novega mesta in Zagreba. Libna je bila poseljena že pred veÄ tisoÄ leti. Poseljevali so jo Iliri in Kelti. Na Spodnji Libni je ogleda vreden na novo urejen studenec pitne vode tik pod regionalno cesto. V Spodnjem Starem Gradu je obsežen Å¡portni center, ki se pa Å¡e dograjuje.Pesje je gruÄasto lepo naselje nad železniÅ¡ko progo. Naselje je povezano s tremi lepimi cestami.V Krajevni skupnosti delujejo aktivno gasilsko druÅ¡tvo iz leta 1928, Å¡portno druÅ¡tvo, pevsko druÅ¡tvo »Žarek«, druÅ¡tvo izgnancev in Å¡e nekateri.Krajevna skupnost ima tradicionalen krajevni praznik 15. avgusta. Takrat se zbere vse prebivalstvo in drugi prijatelji kraja. Na podroÄju Krajevne skupnosti obratujejo Å¡tirje bifeji.    '}, 208{id:3052, ll:new GLatLng(45.9537,15.0606), l:'Mirna', d:'Mirna je zelo zanimiv dolenjski kraj, skozi katerega teÄe reka Mirna. Mirno obdajajo Å¡tevilni griÄki, kot sta Trbinc in Debenec, ki sta lepi razgledni toÄki. Leži ob cesti Trebnje-Sevnica v obÄini Trebnje. Mirna se prviÄ omenja okrog leta 1180.  Vabljeni ste, da si na Mirni in v okolici ogledate naravne in kulturno-zgodovinske znamenitosti kot so: - staro trÅ¡ko jedro,- kamnite mostove na Mirni,- grad SpeÄa lepotica,- ž.c. sv. Janeza Krstnika,- atelje Sandija Leskovca,- arheoloÅ¡ka najdiÅ¡Äa,- kapela Petra Pavla Glavarja,- pot na Debenec,- krožn
208a peÅ¡pot na Trbinc...Izkoristite pa tudi prijazno gostinsko ponudbo.  DobrodoÅ¡li v Mirnsko dolino!'}, 209{id:3324, ll:new GLatLng(45.9538,13.7355), l:'Å mihel', d:'Vas se prviÄ omenja kot »sannt Michel« leta 1471 in nato leta 1485 v urbarju za Rihemberk. Z zahoda jo omejuje hudourniÅ¡ki Lijak. To ime (potok in ravnina Lijak â »aput Liach«), sreÄamo prviÄ v nekem spisu iz dobe okoli leta 1200, ki naÅ¡teva posest grofov GoriÅ¡kih. Njihov grb je Å¡e danes na osrednjem sklepniku cerkve sv. Mihaela v Å mihelu. Po pripovedovanju je na Lijaku v tistih Äasih stal neki dvor. Iz tega Äasa poznamo tudi naÄin življenja kmetov â tlaÄanov, ki so tlaÄanili na tej posesti.Razloženo naselje sestavljajo zaselki Guno, Na hribu, LiveÅ¡Äe, Murnovi, Opade, Leskovec, Sedovec, Å mihel in Zvirek. '}, 210{id:3193, ll:new GLatLng(45.9538,14.7393), l:'ViÅ¡nja Gora', d:'ViÅ¡nja Gora, naselje na podolgovatem hribÄku, je mestne pravice dobila leta 1478. Je eno najbolj ohranjenih srednjeveÅ¡kih naselij v Sloveniji. Nad mestom so razvaline Starega gradu, v katerem so prebivali slavni viÅ¡njegorski gospodje. V bližini je dolina Kosca, kjer je najviÅ¡ji slap v Sloveniji na lehnjakovi podlagi.'}, 211{id:3315, ll:new GLatLng(45.9543,9.8713), l:'BanjÅ¡ice', d:'BanjÅ¡ice ležijo v osrÄju BanjÅ¡ke planote na nadmorski viÅ¡ini 700 m. Prebivalstvo se ukvarja pretežno z živinorejo in poljedeljstvom. BanjÅ¡ice se nahajajo na planoti, od koder je Äudovit razgled na Julijske Alpe, na Slemenu pa vidimo celo morje. Poleg narave in Äudovitih razgledov se nam lahko na BanjÅ¡icah pridružite na tradicionalnem prijateljskem kolesarjenju v mesecu septembru. OdloÄite se lahko za enodnevne izlete po bljižnjih vrhovih BanjÅ¡ic: Zgorelec, Vetrnik, Sleme in Debel griÄ (ZaÅ¡kol). Na vse omenjene vrhove pa lahko greste tudi v sklopu organiziranega tradicionalnega pohoda po BanjÅ¡icah v mesecu oktobru, ki je primeren za vsakega rekreativnega pohodnika. Poskusite pa lahko tudi banjÅ¡ke kmeÄke jedi, ob skodelici kimlovega Äaja ali kimlove kave. BanjÅ¡ice imajo tako kot vsi okoliÅ¡ki kraji bogato zgodovino. Del te zgodovine se hrani v zbirki opreme in rožja iz prve svetovne vojne, ki jo vestno zbira Zdenko MužiÄ. Na vasi boste naÅ¡li edinstvene izdelke domaÄe obrti. Med temi so nekaj posebnega svitki, ki so jih nekoÄ Å¾ene uporabljele kot pomoÄ pri noÅ¡enju koÅ¡ar na glavi. Zadnjo nedeljo v juliju se nam boste na BanjÅ¡icah lahko pridružili na tradicionalnim Prazniku koÅ¡nje. Povorka s prikazom koÅ¡nje nekoÄ in dane, vozovi iz razliÄnih okoliÅ¡kih vasi, na katerih se uponazarjajo stari obiÄaji, kmeÄke igre kulinariÄna razstava dobrot iz domaÄih peÄi, ki jih pripravljajo žene iz Aktiva kmeÄkih žena BanjÅ¡ice, so veÄ kot zadostni razlogi, da obiÅ¡Äete in si vse pobliže ogledate. Po napornem dnevu si novih moÄi lahko naberete z dobrotami domaÄe shrambe v okrepÄevalnici Žbogar. BanjÅ¡ice so torej kraj, kjer vas vedno priÄakujejo prijetni in prijazni domaÄini, lepa beseda, predvsem pa neokrnjena in pristna narava, ter svež zrak.'}, 212{id:3409, ll:new GLatLng(45.9567,14.6594), l:'Grosuplje', d:'ObÄina Grosuplje leži na jugovzhodnem robu slovenskega glavnega mesta Ljubljane, kjer se konÄa ljubljansko Barje in zaÄenja znaÄilna dolenjska pokrajina. Znana je po svoji bogati kulturni dediÅ¡Äini in naravnih lepotah. Med bolj zanimive sodijo: Magdalenska gora, Tabor nad Cerovim, Županova jama in Radensko polje. Kraj Grosuplje je dokaj mlado naselje, ki je od Ljubljane oddaljeno dobrih 15 minut vožnje po avtocesti v smeri proti Zagrebu. Geografsko je skoraj vse obmoÄje obÄine zajeto v Grosupeljski kotlini, ki jo obkrožajo okoliÅ¡ka hribovja, za katera so znaÄilne Å¡tevilne manjÅ¡e doline in kraÅ¡ka polja. Bližina Ljubljane, dobre cestne in železniÅ¡ke povezave vplivajo na naglo rast prebivalstva, s tem pa tudi na pospeÅ¡en gospodarski razvoj obÄine.Prvi zapisi imena Grosuplje segajo v leto 1136, arheoloÅ¡ka izkopavanja pa so pokazala, da je bilo obmoÄje naseljeno že okoli 500 let pr.n.Å¡..'}, 213{id:3593, ll:new GLatLng(45.9574,14.092), l:'GodoviÄ', d:'GodoviÄ, prijetna vas med polji in gozdovi, leži ob magistralni cesti IdrijaâKalce (Keltika) in na odcepu smeri proti Ärnemu Vrhu in AjdovÅ¡Äini. Cestno povezavo IdrijaâGodoviÄ (11 km) skozi skalnato sotesko Zalo so odprli sredi 19. stoletja, da bi idrijskemu rudniku olajÅ¡ali promet z železniÅ¡ko postajo v Logatcu. Kraj in bližnja okolica nudita precej n
213aravnih in kulturnih znamenitosti. Zakrasela vrtaÄasta planota skriva ponikalnice in jame. Ogleda vredna je župnijska cerkev sv. Urbana (1756) z vitražami Marka Jermana. Ob cerkvi krasi mrliÅ¡ko vežico Ärno-bel zgrafit, izdelan leta 1990 po osnutku Ivana Seljaka â ÄopiÄa. Na hribu JelenÅ¡ek (876 m) je na severni strani naselja pustila sledove predrimska nekropola svetolucijskega tipa. RazliÄna ugibanja sprožajo domnevne »stopinje« dinozavra ob poti proti Medvedjemu Brdu. NajveÄja prirodna atrakcija, izjemna celo v slovenskem merilu, pa je nenavadna kaÄja smreka (pri kmetiji Äesnik), ki je od leta 1987 zavarovana kot naravni spomenik. Naravno kopaliÅ¡Äe (Bajer) v Å ebalku je obÄasno prizoriÅ¡Äe poletnih družabnih prireditev.'}, 214{id:2898, ll:new GLatLng(45.9583,13.6525), l:'Nova Gorica', d:'"V naroÄju narave med Trnovsko planoto, SoÅ¡ko dolino, Vipavsko dolino, Krasom in Brdi leži Nova Gorica, mlado mesto, zgrajeno po drugi svetovni vojni. Toda zgodovina GoriÅ¡ke sega daleÄ v preteklost in Älovek je po tej okolici hodil že v paleolitiku. KasnejÅ¡e arheoloÅ¡ke najdbe iz železne dobe pa kažejo, da so tod vodile trgovske in vojaÅ¡ke poti. Pozneje so tod gospodovali Rimljani, se naselili Slovani, prava srednjeveÅ¡ka gospoda pa so bili oglejski patriarhi; do 16. stoletja so nato pokrajini vladali GoriÅ¡ki grofje. Po njihovem izumrtju je pokrajina preÅ¡la v habsburÅ¡ko posest, v Napoleonovem Äasu v sklop Ilirskih provinc. Na obmoÄju, kjer je vladalo toliko gospodarjev, kjer so pokale puÅ¡ke in grmeli topovi, je bila po koncu druge svetovne vojne in po prikljuÄitvi Primorske k Sloveniji v okviru tedanje Jugoslavije Nova Gorica postavljena kot regijsko srediÅ¡Äe, ki naj bi nadomestilo staro Gorico. Ta je po odloÄitvi pariÅ¡ke mirovne konference leta 1946 ostala v Italiji. Leta 1948 so že stale prve stavbe. Nova Gorica je mesto, ki nima starega jedra, ima pa duÅ¡o in znaÄaj ter zanimivo okolico, dobro hrano in odliÄna vina."'}, 215{id:2940, ll:new GLatLng(45.9586,15.4965), l:'KrÅ¡ko', d:'To je tam, kjer se dolina reke Save razÅ¡iri v prostrano KrÅ¡ko polje, preko katerega se na južnem obrobju lenobno vije reka Krka. Ljudje te pokrajine smo ponosni na svojo preteklost, ki se tukaj razkriva na vsakem koraku skozi bogato kulturno in zgodovinsko dediÅ¡Äino. O davni naseljenosti teh krajev priÄajo najstarejÅ¡e arheoloÅ¡ke najdbe, ki segajo vse tja v mlajÅ¡o kameno dobo. Ajdovska jama pri NemÅ¡ki vasi, ki je ena izmed najstarejÅ¡ih najdiÅ¡Ä v Sloveniji, nam ponuja dokaze o davnem življenju in kulturi neolitskega Äloveka. Zgodnja železna doba je svoje neme priÄe pustila na Libni. In kljub temu, da je reka Sava na prodnatem KrÅ¡kem polju že davno spremenila tok struge, so ostanki Neviodunuma, nekdanjega rimskega mesta in reÄnega pristaniÅ¡Äa, Å¡e vidni pri Drnovem. Mesto KrÅ¡ko je nastalo na obeh bregovih reke Save. Staro mestno jedro je obnovljeno, kar daje mestu sliko urejenosti in znaÄilnost upravnega srediÅ¡Äa. Novi del mesta, ki se je oblikoval na levem bregu reke, pa je namenjen predvsem gospodarski in poslovni dejavnosti. Obdobje polpretekle zgodovine KrÅ¡kega, ki ga je zaznamoval intenzivni industrijski razvoj, je temu mestu pustilo svojevrsten peÄat. Zato se Å¡e danes energetika in papirna industrija v tem prostoru prepletata in dopolnjujeta s Å¡tevilnimi drugimi dejavnostmi s podroÄja turizma, podjetniÅ¡tva in obrti. V tej razgibani podobi neokrnjene narave in kulture, kjer se sedanjost prepleta z dediÅ¡Äino davno minulih stoletij, živijo neizpodbitni dokazi, da je bila slikovita pokrajina med Gorjanci in Bohorjem v vseh Äasih izredno zanimiva in privlaÄna. To je svet v malem, ki je vsem dogodkom navkljub uspel obdržati svojo nekdanjo pristnost.  '}, 216{id:2801, ll:new GLatLng(45.9589,14.5295), l:'Ig', d:' '}, 217{id:3400, ll:new GLatLng(45.9592,15.195), l:'TržiÅ¡Äe', d:'Nad vhodom v zoženi del Mirenske doline je na poboÄni legi, vzhodno nad TržiÅ¡kim potokom, ob cesti Trebnje - Sevnica, umeÅ¡Äena vas TržiÅ¡Äe. Med glavno cesto in Mirno je 366 m visok razgledni hrib sv. Jurij z istoimensko cerkvijo. Na jugu pa sta z gozdovi poraÅ¡Äena 392 m visok Å vajgarjev hrib in Gabrovica. V srediÅ¡Äu vasi je
217cerkev Marijinega vnebovzetja z ohranjenimi freskami v kapeli sv. Florjana iz XV. stoletja. Nad vasjo je farna cerkev sv. Trojice iz XVI. stoletja, po kateri se je nekoÄ tudi imenoval del TržiÅ¡Äa. V vasi so trgovine, Å¡ola, poÅ¡ta, bencinska Ärpalka, gostinski lokali, železniÅ¡ka postaja. Od Sevnice je TržiÅ¡Äe oddaljeno 17 km, od Krmelja 3 in od Å entjanža 7 km.  ZANIMIVOSTICerkev Marijinega vnebovzetjaLadja je pravokotna in ima osmerokotno sklenjen prezbiterij ter zvonik. Poleg glavnega oltarja ima proti vhodu obrnjeno kapelo sv. Florjana, ki je križno svodena. Nekatera rebra se dvigajo iz geometriÄnih, nekatera pa iz rustikalno amorfnih konzul. En rebrni lok ima profil kvadra z živimi robovi, drugi pa profil kvadra s posnetimi robovi. Vsa kapela je poslikana. Freske, ki so danes Å¡e pod ometom, pripadajo furlanski slikarski smeri iz obdobja okoli leta 1400. Na ladijski strani je poslikan tudi rahlo zaÅ¡iljeni romanski slavolok. Kapela naj bi bila zgrajena v XIII. stoletju. Romansko cerkev so poveÄali v XVII. stoletju in ji dali danaÅ¡njo obliko. Oprema je novejÅ¡a in je pretežno iz XIX. stoletja. Cerkev sv. Trojice Zgrajena je bila v zaÄetku XVI. stoletja. Iz tega Äasa je Å¡e ohranjen dvopolni osmerokotno sklenjen poznogotski prezbiterij s Å¡tirimi Å¡ilastimi okni in krogoviÄevjem. Križno - rebrasti obok sloni na geometriÄnih konzulah. Ladjo so v XIX. stoletju predelali. Zvonik, ki je v osnovi kvadraten, v tretjem nadstropju preide v osmerokotnik s piramidasto kapo. Vikariat je v TržiÅ¡Äu od leta 1752, župnija pa od leta 1862. '}, 218{id:2797, ll:new GLatLng(45.9666,14.2975), l:'Vrhnika', d:'Rimsko pristaniÅ¡Äe Nauportus. Rojstni kraj Ivana Cankarja.'}, 219{id:3016, ll:new GLatLng(45.9679,15.393), l:'Veliki Trn', d:'"Je srediÅ¡Äno naselje krajevne skupnosti, ki Å¡teje okoli 700 prebivalcev. Imena nekaterih danaÅ¡njih naselij najdemo že v 14. in 15. stoletju (1323 KoÄno, 1353 Dole, 1354 Lomno in Ženje, 1436 NemÅ¡ka vas in Veliki Trnâ¦). Po drugi svetovni vojni je bil Veliki Trn med leti 1952 do 1961 tudi sedež obÄine. Na Velikem Trnu so do smrti bivali župniki: Modest Schrey (umrl 1821), razsvetljenec, prevajalec; Anton Žakelj â Rodoljub Ledinski (umrl 1869), pesnik in zbiratelj ljudskih pesmi; Ivan Belec (umrl 1889), sociolog."'}, 220{id:4421, ll:new GLatLng(45.9697,14.9618), l:'Äatež pod Zaplazom', d:'Na Äatežu pod Zaplazom so navajeni gostov, utrujenih popotnikov in romarjev, ki romajo po božji poti na Zaplaz k romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja v bližini katere je Marijin studenec z zdravilno vodo. Mnogi se odpravijo na Levstikovo popotovanje od Litije do Äateža, drugi po bližnjih vinogradniÅ¡kih peÅ¡poteh, ostali pa odkrivajo lepoto gozdov na ZaplaÅ¡kih stezicah.'}, 221{id:3453, ll:new GLatLng(45.9699,15.2956), l:'Primož - Sevnica', d:'KS Primož spada med manjÅ¡e KS v obÄini Sevnica, tako po povrÅ¡ini kot Å¡tevilu prebivalcev, ki jih je približno 300. Leži na desnem bregu Save. Na SV maji na Savo, na Jz na obÄino Å kocjan, na Z na KS TržiÅ¡Äe, na S na KS BoÅ¡tanj in na JV na KS Studenec. KS Primož zajema 11 vasi in nekaj zaselkov, ki so nekako enakomerno razdeljeni po celem obmoÄju. Njihova KS je ena od najbolj hribovitih v obÄini Sevnica. Krajani se po veÄini ukvarjajo s kmetijstvom, prevladujeta pa živinoreja in vinogradniÅ¡tvo. V glavnem so to manjÅ¡e kmetije, ki služijo kot dopolnilna dejavnost, saj so krajani veÄinoma zaposleni v obÄinskem srediÅ¡Äu. Med krajani so tudi uspeÅ¡ni obrtniki in podjetniki.Kljub njihovi majhnosti se lahko pohvalijo da raste v njihovi KS najveÄja bukev v Posavju. Njen prsni obseg je skoraj 5 metrov. Zaradi Å¡tevilnih vinogradnikov je zelo pomembna tudi Martinova nedelja. Na ta dan druÅ¡tvo vinogradnikov Studenec, v katerem je aktivnih veliko krajanov, organizira tradicionalni pohod iz Studenca na Primož, kjer je po maÅ¡i tudi blagoslov mladega vina. Zadnja leta so na Primožu obnovili tudi star obiÄaj žegnanja konj na Å¡tefanovo. '}, 222{id:3892, ll:new GLatLng(45.97,14.9603), l:'Äatež', d:'V Äatežu pod Zaplazom živijo ljudje, ki vedo, kaj je prijaznost in kaj se popotnikom in drugim obiskovalcem ponudi ob njihovem obisku. Dolenjci, odkritosrÄni in dobrega srca, so na Äatežu navaje
222ni gostov, utrujenih popotnikov in romarjev.Äatež je obcestna vas na pleÄatem hribu pod 544 m visokim Zaplazom severozahodno od Trebnjega. Po razgibanih griÄih okolice je razmetanih Å¡e 11 vasi z nekaj veÄ kot 500 prebivalci. Na severni strani ozka dolina potoka DuÅ¡ice, onstran nje je ÄateÅ¡ka gora. S Äateža in Å¡e bolj z Zaplaza je razgled daleÄ naokrog. Božja pot na Zaplaz, k romarski cerkvi Marijinega vnebovzetja, se je uveljavila v zaÄetku 19. stol. in je kmalu postala najpomembnejÅ¡a na Dolenjskem. V bližini cerkve je Marijin studenec, ki po ljudskem verovanju, zdravilno uÄinkuje na vid. V vasi je Å¡e župnijska cerkev sv. Mihaela. O bogati preteklosti teh krajev priÄajo najrazliÄnejÅ¡i viri, o tem govori tudi Fran Levstik v »Popotovanju od Litije do Äateža« , o tem vam Å¡e veÄ vedo povedati sami Äatežani. In ta zgodovina je zelo pestra in bogata, saj je v bližini, v vasi Goljek, najdena neolitska sekira, jugovzhodno od te vasi pa je premogovna žila, kjer so pred prvo svetovno vojno kopali premog â »Knapova jama«. V bližini vasi Zagorica pa tudi ostanki rimskih grobov.Popotniki se lahko sprehodijo po vinogradniÅ¡kih peÅ¡poteh. Äe pa si želite daljÅ¡ega sprehoda pa lahko prehodite del pohodne poti od Litije do Äateža in sicer v obratni smeri. Vsako poletje se obiskovalci lahko udeležijo Kresnika ob DuÅ¡ici, praznik sonca. Na martinovo soboto pa Äatež poka po Å¡ivih, saj se tu ustavijo vsi pohodniki na Razhodnji Levstikove poti. Prav tako se je vredno udeležiti tudi cviÄkarije in martinovanj, brez katerih Dolenjci ne morejo. '}, 223{id:3455, ll:new GLatLng(45.9705,15.3472), l:'Studenec - Sevnica', d:'KS Studenec leži na desnem bregu reke Save v severnem delu KrÅ¡kega hribovja, na gornjedolenjski vinski cesti. Je srednje velika KS v Jv delu obÄine Sevnica. Pokrajina je griÄevnata, osojne lege so porasle pretežno z bukvami, gabrovimi in kostanjevimi gozdovi, prisojne lege pa ljudje izkoriÅ¡Äajo za vinograde, sadovnjake in polja. DruÅ¡tvo vinogradnikov med letom organizira predavanja o pravilni vzgoji in negi vinske trte, o kletarjenju. Redno tudi organizirajo ocenjevanje vin. VeÄkrat na leto gredo na vinogradniÅ¡ke pohode in izlete. KS skriva veÄ zanimivosti. Nekatere kar Äakajo, da jih odkrijemo. Pod vasjo Hudo Brezje je Ajdovska peÄ, manjÅ¡a kraÅ¡ka jama, ki dokazuje, da smo na predelu, kjer se že kažejo kraÅ¡ke znaÄilnosti. Je manjÅ¡a, Å¡e precej neraziskana.Pod zaselkom Novo, v ÄagoÅ¡u, so ostanki nekdanje drevesnice, kjer je skupina 18 dreves moÄnejÅ¡ih dimenzij. Na Ilovcu, zaselek nad Studencem, najdemo zanimiv primer skupaj zaraslih bukev. Bukvi sta se spojili na viÅ¡ini 8 metrov in naprej rasteta kot eno.V njihovi KS raste najdebelejÅ¡a bukev v brežiÅ¡ko gozdnogospodarskem obmoÄju, to je Ruparjeva bukev, ki raste v Javorju. Bukev ima Å¡est debelih vrhov. '}, 224{id:3008, ll:new GLatLng(45.9726,15.452), l:'Gora', d:'Gora je srediÅ¡Äe krajevne skupnosti Gora z okoli 550 prebivalcev in leži v severno-zahodnem sosedstvu mesta KrÅ¡ko. VeÄji del prebivalstva s tega hribovitega obmoÄja je že leta zaposlen v krÅ¡ki industriji in drugje in je pravih kmeÄkih gospodarstev iz leta v leto manj. PodroÄje je bilo naseljeno že v bronasti in starejÅ¡i železni dobi, kar dokazujejo Å¡tevilne najdbe z danaÅ¡njega naselja Dunaj, ki se nadaljujejo Å¡e v obdobju latena in rimski dobi. Imena danaÅ¡njih naselij so prviÄ zapisana že v 14. stoletju: Gora sv. Lovrenca (1290), Cesta in Gunte (1343), Äretež (1354), Osredek (1356)⦠Cerkev Sv. Lovrenca na Gori je zanimiva zgradba, z vidnimi ostanki njene romanske predhodnice. Glavni oltar je iz 17. stoletja, v njeni notranjosti pa so ohranjeni ostanki gotskih stenskih slikarij. V ladijski ogel je vzidan rimski napisni kamen s figuralno upodobitvijo.'}, 225{id:3063, ll:new GLatLng(45.9727,13.6501), l:'Solkan', d:'Solkan leži na levem bregu SoÄe, kjer se spajata spodnja SoÅ¡ka dolina z GoriÅ¡ko ravnino, preko državne meje pa s Furlansko nižino. Severno od naselja sta Trnovska in BanjÅ¡ka planota. Zahodno se bohotijo griÄi Brd. Na vzhodu se nam odpira Vipavska dolina. Kraj se v pisnih zgodovinskih virih prviÄ omenja leta 1001. Leta 1988 je Solkan ponovno postal naselje.'}, 226{id:3009, ll:new GLatLng(45.9755,15.5424), l:'Zdole', d:'V griÄevnem svetu Posavskega hribovja, vzhodno od KrÅ¡kega, so Zdole, srediÅ¡Äe krajevne skupnosti, z okoli 800 prebivalcev. Že v svojem južnem delu presega nadmorsko viÅ¡ino 250 metrov, na severnem robu pa se povzpne preko 300 metrov. Tudi zanjo je zn
226aÄilno posodabljanje kmeÄkih gospodarstev ter zaposlitve prebivalstva v neagrarnih poklicih v bližnjem KrÅ¡kem. Zdole, kot naselje, omenjajo že v 13. stoletju kot posest SalzburÅ¡kih Å¡kofov. Å e po letu 1848 je vse podroÄje sodilo pod deželo Å tajersko in brežiÅ¡ki okraj, po letu 1936 pa je bila nekaj Äasa samostojna obÄina.Zdole premorejo dva velika namakalna sistema v Anovcu in Ravnah, kar pripomore k intenzivni bio-pridelavi zelenjave in jagodiÄevja. Tudi Zdole imajo lepo in neokrnjeno naravo, obilico vinogradov in sadovnjakov ter bogato kmeÄko arhitekturno dediÅ¡Äino. V Ravnah se je rodil in kasneje ustvarjal kulinariÄne mojstrovine priznani slovenski kuharski mojster Ivan IvaÄiÄ. Svoje korenine pa imata pri nas tudi znani medijski osebnosti in sicer pevka Simona Vodopivec ter radijski voditelj in humorist SaÅ¡o Hribar. Na Zdolah pa si lahko ogledate »Stalno razstavo lesenih skulptur« domaÄina Jožeta Kramžarja.Skozi Zdole vodi tudi Evropska peÅ¡pot, kjer sreÄujemo svetovne pohodnike, ki se pri nas radi osvežijo in okrepÄajo. Imamo pa tudi pohodniÅ¡ke poti, ki »z vseh vetrov« vodijo na Zdole. Poti potekajo po skritih krajih neokrnjene narave, po gozdovih, kjer rastejo jurÄki, po lepih jasah in griÄih, ter med nasadi jabolk in drugega sadja. Vsak, kdor nas obiÅ¡Äe, gre od nas obložen z darovi narave, ob kozarÄku rujnega, željo, da se Å¡e vrne v tako idiliÄne kraje, ki pa so oddaljeni le nekaj kilometrov od mestnega srediÅ¡Äa KrÅ¡kega.Cerkev sv. JURIJA na Zdolah je v osnovi baroÄna stavba, ki so jo postavili okoli leta 1700. DanaÅ¡njo podobo v novoromanskem slogu je dobila v 19. stoletju. Od leta 1789 je župna cerkev. Cerkev z nekaj starejÅ¡imi domaÄijami in domom Bena ZupanÄiÄa tvori jedro idiliÄne vasice na hribÄku rahlo valovite planote. Po Sv. Juriju slovi starodavna prireditev Jurjevanje z vse bolj znanim jutranjim cvrtjem, ki ga nudijo Å¡tevilnim gostom brezplaÄno.Cerkev SV. VIDA na Kostanjku je skromna, v jedru morda že srednjeveÅ¡ka zgradba. Leta 1953 so jo preoblikovali, glavni oltar pa nosi letnico 1878.'}, 227{id:3431, ll:new GLatLng(45.9757,14.6115), l:'Å marje Sap', d:'Å marje Sap je drugi najveÄji kraj v obÄini. Nahaja se 3 km iz Grosupljega na proti proti Ljubljani.Å marje je bilo poseljeno že v rimski dobi. VeÄ kot 700 let je bilo cerkveno, kulturno in gospodarsko srediÅ¡Äe za Å¡irÅ¡e obmoÄje severozahodnega dela Dolenjske (od Ljubljane do ViÅ¡nje Gore). O tem priÄa cerkev Marijinega rojstva, ki je zgrajena v slogu romanske bazilike in je najstarejÅ¡a cerkev v grosupeljski obÄini.'}, 228{id:2971, ll:new GLatLng(45.9765,15.09), l:'Å entrupert na Dolenjskem', d:'V osrednjem delu Mirnske doline, v bližini prometne poti med Trebnjem in Sevnico, se je razvilo naselje, ki je svoje ime dobilo po cerkvenem patronu sv. Rupertu, prvemu Å¡kofu v Salzburgu. NajzanimivejÅ¡i je ogled cerkve sv. Rupetra, ki je ena najlepÅ¡ih gotskih cerkva v Sloveniji. PrviÄ je omenjena že v 11. stoletju. Å entrupert vas vabi na Å¡tevilne prireditve in oglede. PriÄakujejo vas:- vinske gorice z odliÄnim cviÄkom,- kmeÄki turizmi,- cerkvice,- prijazna gostinska ponudba,- grad Å krljevo,- eden izmed najlepÅ¡ih slovenskih kozolcev,- Steklasova pohodna pot... Za podrobnejÅ¡e informacije o ogledih in zanimivostih pokliÄite (++386 7 304 47 17) ali piÅ¡ite ([email protected]) na TIC Trebnje. Z veseljem vam bomo pomagali.DobrodoÅ¡li!OBIÅ ÄITE:- www.sentrupert.si    '}, 229{id:3452, ll:new GLatLng(45.984,15.1871), l:'Krmelj', d:'V ozki dolini potoka Hinje, v najvzhodnejÅ¡em delu Mirenske doline, v razkoÅ¡ju dolenjskih griÄev, leži gruÄasto urbanizirano naselje Krmelj. Naselje se razteza ob cesti, ki pelje preko Brunka v RadeÄe in naprej proti Celju, na jug pa ga s Sevnico povezuje vijugasta cesta po dolini reke Mirne. Krmelj obdajajo Å¡tevilni griÄi, na katerih iz leta v leto pridelujejo vse boljÅ¡i cviÄek. To so KamenÅ¡ko ( 475 m), Stražberk ( 471 m) in Aplejek ( 350 m) na severu, na jugovzhodu pa se razteza 350 m visoki Vrhek, kjer je rastiÅ¡Äe redke Azaleje Pontice, dragocenega zaklada za ljubitelje cvetja. Dolgo je bilo to podroÄje redko naseljeno in prvotno so bile omenjene le Å¡tiri kmetije in opekarna mokronoÅ¡kega graÅ¡Äaka. Naselje je imelo ledinsko ime Na Moravi, Å¡ele kasneje se uveljavi ime Krmelj, verjetno po kmetu in mlinarju Krmelju, ki je imel svojo posest in mlin ob mostu Äez Hinjo. Most, ki Å¡e vedno kljubuje Äasu, je bil del pomembne prometne poti, po kateri so vozili razliÄno blago furmani, ki so jim rekli triestinarji, ker so po blago odhajali v takrat zelo oddaljeni Trst. Z odkritji nahajaliÅ¡Ä rjavega premoga in kvalitetne gline, je življenje v tej dolini priÄelo hitreje utripati. ob premogovniku je bila zgraje
229na cinkarna, v katero so rudo vozili celo iz KoroÅ¡ke. Tedaj se je naselje moÄno poveÄalo, saj je tovarnar zgradil za svoje delavce 99 stanovanj. Leta 1873 je bila v Krmelju bolniÅ¡nica bratovske skladnice. Danes je v njenem prenovljenem poslopju Å¡ola. Leta 1907 je priÄela obratovati termoelektrarna, ki je proizvajala milijon kWh elektrike. Med drugo svetovno vojno je bila uniÄena in je kasneje niso obnovili. Ko je bila leta 1908 do Krmelja zgrajena železniÅ¡ka proga in leta 1938 železniÅ¡ka povezava do Sevnice, je premogovnik bolj pridobil na pomenu. Za razliko od cinkarne, ki je kmalu prenehala obratovati, je premogovnik dajal kruh okoliÅ¡kim prebivalcem vse do leta 1962, ko so ga zaradi izÄrpanosti in uvajanja novih energetskih virov zaprli. Na rudarsko preteklost Krmelja Å¡e danes spominja podoba pokrajine s svojimi znaÄilnimi udorinami in Å¡tevilnimi objekti, med katerimi se potika duh jamskega Å¡krata ali Knapca, kot mu pravimo. Na vsakem koraku nas spremlja preteklost, ki je zaznamovala Krmelj in okoliÅ¡ke kraje. Stari most nam nemo priÄa o nekoÄ pomembni prometni poti, graÅ¡Äinsko poslopje o moÄi in bogastvu nekdanjih lastnikov, stara Å¡olska zgradba, nekoÄ bolniÅ¡nica, o želji po lepÅ¡i prihodnosti, spominske ploÅ¡Äe in obeležja nas spominjajo na hude preizkuÅ¡nje, cerkev sv. Lenarta v Gabrijelah in cerkev sv. Marjete na Kamenici ter kapelice in verska znamenja v okolici, pa nam priÄajo o bogatem duhovnem življenju ljudi. NakljuÄnega obiskovalca vabijo Å¡umeÄi gozdovi v okolici, ki so pravi raj za strastne gobarje, Äudoviti ribniki v Krmelju in okolici pa skupaj s Hinjo omogoÄajo sprostitevribiÅ¡kim navduÅ¡encem. Danes se Krmelj vse bolj spreminja. Iz odmaknjenega rudarskega naselja se vse bolj razvija v industrijsko, trgovsko in tranzitno srediÅ¡Äe tega obmoÄja. Prebivalci so naÅ¡li prihodnost v kovinski in tekstilni industriji ter v uslužnostnih dejavnostih, saj je v Krmelju obrat sevniÅ¡ke Lisce, Inkos, podjetje za inžiniring, konstrukcije in strojegradnjo in veliko podjetnikov, ki se ukvarjajo z razliÄno dejavnostjo. Danes je v Krmelju tudi osnovna Å¡ola, banka, poÅ¡ta, zdravstvena postaja. Temu primerno se spreminja tudi ritem vsakdanjega življenja. Potrebe prebivalcev, nakljuÄnih obiskovalcev in ljudi željnih sprostitve, zadovoljujejo Å¡tevilni trgovski in gostinski lokali s pestro in bogato ponudbo. '}, 230{id:2805, ll:new GLatLng(45.9841,14.5759), l:'Å kofljica', d:''}, 231{id:3876, ll:new GLatLng(45.9893,14.0932), l:'Dole', d:'Dole se razkazujejo kot razpotegnjena planotasta pokrajina na nadmorski viÅ¡ini blizu 800 metrov. To je bilo in ostaja »obmejno« idrijsko ozemlje, pred drugo svetovno vojno tik ob italijansko- jugoslovanski meji.Pot skozi Dole poteka po valoviti krajini, ki je smotrno in prizadevno kultivirana s koÅ¡enicami in njivami. Urejene domaÄije se posveÄajo paÅ¡ni živinoreji.'}, 232{id:3877, ll:new GLatLng(45.9908,14.1306), l:'Zavratec', d:'Zavratec leži na nadmorski viÅ¡ini okrog 720 metrov. Zavratec je med obema vojnama obtiÄal tik ob državni meji Å¡e v Italiji, zato je v njegovi soseÅ¡Äini â podobno kot marsikje drugod vzdolž rapalske loÄnice â na veliko cvetel »kontrabant«. Na tiste Äase spominjajo Å¡ola, cesta od MravljiÅ¡ do Zavratca in vojaÅ¡ke postojanke â kaverne.'}, 233{id:3460, ll:new GLatLng(45.9921,15.3898), l:'Blanca', d:'Iz zapiskov v stari Å¡olski kroniki iz zaÄetka prejÅ¡njega stoletja, je bila Blanca skoraj najveÄja obÄina južnega Å tajerja in je po ljudskem Å¡tetju iz leta 1902 imela 3100 prebivalcev. Isti vir navaja, da je bila zgodovinsko znameniti kraj. Tu so bili v starodavni dobi naseljeni Kelti, o Äemer govorijo izkopanine. Za njimi so priÅ¡li Rimljani. Sluti se, da je bila na mestu, kjer stoji vas Kladje, rimska naselbina Claudia Romanorum. Ob Äasu preseljevanja so se tu naselili Slovani in dali naselbinam slovanska imena, ki so se ohranila Å¡e danes - Krajna Brda, Selce, PeÄje - vas ob peÄinah, Brezovo...Äe primerjamo Å¡tevilo prebivalcev od takrat do danes, ugotovimo, da se je zmanjÅ¡alo na slabih tisoÄ, res pa je, da je zdajÅ¡nja povrÅ¡ina KS Blanca mnogo manjÅ¡a.  '}, 234{id:3017, ll:new GLatLng(45.9968,15.4716), l:'Brestanica', d:'NedaleÄ od KrÅ¡kega, v smeri proti Celju, leži ob sotoÄju reke Save in potoka Brestanica kraj Brestanica, urbano naselje mestnega znaÄaja in je sedež krajevne skupnosti. V kraju je KU, banka, osnovna Å¡ola, vrtec, Å¡tevilne trgovine, gostiÅ¡Äa in veÄ Å¡portno rekreacijskih objektov. Od gospodarskih dejavnosti je vsekakor najpomembnejÅ¡a Elektrarna Brestanica, TESPACK Brestanica ter veÄ obrtnih poslovalnic in ustanov.'}, 235{id:3143, ll:new GLatLng(45.9975,13.5272), l:'Brda', d:'"Na skrajnem zahodu Slovenije se na 72 km2 razprostira Äudovita, zanimiva in opojna deželica Brda. Razteza pa se tudi preko državne meje od smaragdne reke SoÄe na jugovzhodu do reke Idrije na severozahodu. Ponosno jo zakljuÄujeta stara oÄaka hrib Sabotin na vzhodu in Korada na severu. BriÅ¡ki griÄi, kjer si je približno Å¡est tisoÄ prebivalcev uredilo domaÄije, strnjene v naselja, ki imajo ponavadi v svoji sredi tudi cerkvico, se polagoma spuÅ¡Äajo proti jugu k Furlanski nižini. Nekaterim se tu ob lepem vremenu odpre novo obzorje, morje, ki rodovitno prst na fliÅ¡ni podlagi oplaja s prijetno mediteransko klimo. OdliÄni pogoji in delavne roke domaÄinov pridelajo neÅ¡teto soÄnih plodov ÄeÅ¡enj, breskev, marelic, oljk, fig, kostanjev in nenazadnje grozdja, ki ob svetem Martinu dozori v sladko rujno vino.Brda so dežela prepojena z burno preteklostjo in zanimivimi dogajanji v sedanjosti. Na poti od vasi do vasi se sreÄamo z bogato naravno in kulturno dediÅ¡Äino. Brda so dežela gradov in belih cerkvic veÄinoma na vrhu griÄev; ohranjenih je skoraj 30. Narava se je ponekod zanimivo poigrala in v sodelovanju z domaÄini nam pomladi ponuja neÅ¡teto prelepih cvetov, poleti sonÄne plodove, jeseni Äudovito igro barv, obogateno z najpomembnejÅ¡im opravilom za Brice, s trgatvijo. Pozno jeseni in pozimi se narava umiri, vÄasih zasneži, kmetje se takrat mudijo v kleti in na dan priteÄe plemenita kakovostna kapljica.Prijazni domaÄini vam bodo z njo z veseljem postrgli. ObiÅ¡Äite deželo opojnih trenutkov. - - -  Za dodatne informacije iÅ¡Äi pod Dobrovo!  - - -"'}, 236{id:4231, ll:new GLatLng(46.0005,15.4307), l:'Rožno-Presladol', d:'Je bolj hribotiva in redko poseljena pokrajina z okoli 475 prebivalci. Krajevna skupnost meji na KS Blanca, KS Senovo, KS Brestanica ter preko Save na KS KrÅ¡ko. Prebivalci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom, zaposleni pa hodijo v službo v bližnjo Brestanico ali KrÅ¡ko.'},
237{id:2569, ll:new GLatLng(46.0012,14.0251), l:'Idrija', d:'"Mesto Idrija leži v kotlini sredi razgibanega hribovja, kjer se v pristnem naravnem okolju sreÄujeta predalpski in kraÅ¡ki svet. PoltisoÄletno rudarjenje je v Idriji in okolici zapustilo izjemno bogato dediÅ¡Äino tehniÅ¡kih in kulturno- zgodovinskih spomenikov in znamenitosti, ki so kot muzejski objekti na ogled obiskovalcem. Med etnoloÅ¡kimi posebnostmi se odlikuje zlasti idrijska Äipka, ki uvrÅ¡Äa Idrijo med vidnejÅ¡a evropska srediÅ¡Äa te cenjene umetne obrti. Bogata in pestra je tudi krajevna kulinariÄna ponudba, v kateri pripada osrednje mesto specialiteti, poznani pod imenom ""idrijski žlikrofi""."'}, 238{id:3875, ll:new GLatLng(46.004,14.0556), l:'Gore', d:'IdrijÄanom in obiskovalcem Idrije se Gore nudijo kot dobrodoÅ¡la, zlasti nedeljska izletniÅ¡ka toÄka. Zvonik tamkajÅ¡nje cerkvice je iz mesta dobro viden, tudi ponoÄi, ko je osvetljen kot pravljiÄni privid. Z Gor je na ogled razsežna in pravcata ârazgledniÅ¡kaâ idrijska panorama. Staro naselje na viÅ¡ini okrog 850 metrov je strnjeno okoli cerkve Marije Magdalene iz leta 1823, ki stoji na mestu mnogo starejÅ¡e cerkvice. V ustnem izroÄilu je Å¡e živa legenda o Äudežni megli, ki naj bi svetiÅ¡Äe obvarovala pred Turki. Osrednji vaÅ¡ki praznik je Magdalenska nedelja (22. julij).'}, 239{id:3419, ll:new GLatLng(46.0042,13.5549), l:'Å martno', d:'Vas Å martno v geografskem srediÅ¡Äu Brd je bila prviÄ omenjena že leta 1317, v prvi polovici 16. stoletja pa je tu nastal protiturÅ¡ki tabor â srednjeveÅ¡ka utrdba. HiÅ¡e v jedru so strnjene okrog cerkve sv. Martina, najveÄje župnijske cerkve v Brdih s freskami Toneta Kralja, katere zvonik je nekdanji trdnjavski stolp. Pomembna znamenitost je Gotska hiÅ¡a, ki združuje elemente briÅ¡ke hiÅ¡e in ljudske kulture Brd. Je živa muzejska zbirka, ki vraÄa v Äas briÅ¡kih korenin. '}, 240{id:3247, ll:new GLatLng(46.0113,15.1688), l:'Å entjanž', d:'"Å entjanž je slikovit kraj na blagem griÄku cca 15 km od reke Save proti Trebnjem. Tu je sedež istoimenske Krajevne skupnosti ima osnovno Å¡olo, poÅ¡to, gostilno, tri okrepÄevalnice, dve živilske trgovine, trgovino s kmetijsko-gradbenim repromaterjalom. Kraj je lepo urejen in je postavljen ob regionalni cesti RadeÄe- Krmelj-Mokronog. Krajevna skupnost Å entjanž Å¡teje 15 vasi. Poleg Å entjanža so tukaj Å¡e naslednje vasi; Birna vas, Budna vas, Cerovec, Hinje, Kal, Kamenica, Kladje, Leskovec, Osredek, PodborÅ¡t, Srednik, Svinjsko, Å tajngrob in Veliki Cirnik. Najniže ležeÄi kraj je Pekel 275 nadmorske viÅ¡ine, naviÅ¡ji hrib je Å op v Jatni z 789 metri nadmorske viÅ¡ine. Sam Å entjanž leži na nadmorski viÅ¡ini 344 m, kar je zelo lepo izhodiÅ¡ke za peÅ¡poti ali kolesarske poti proti panoramskim hribovjem, ki jih po sonÄnih poboÄjih krasijo vinogradi in sadovnjaki duÅ¡o tem krajem pa dajejo marljivi in zgovorni Dolenjci...  "'}, 241{id:3319, ll:new GLatLng(46.0129,13.7919), l:'Lokve', d:'Naselje Lokve leži v z gozdom obdani dolini 965 metrov nad morjem na severozahodnem delu Trnovske planote. Kraj je le 20 km oddaljen od Nove Gorice, poti pa se odpirajo tudi proti AjdovÅ¡Äini in Idriji ter Äepovanu in Mostu na SoÄi. Na severni strani se nad Lokvami dviga Veliki vrh ali Å kol (1190 m), ki zapira pogled na Äepovansko dolino, na vzhodu sta Mali ÄeÅ¡evik (1104 m) in Ilovica (1166 m), z južne strani na Lokve gleda Prezren (1128 m), na jugozahodu leži Trogarski hrib, na severozahodu pa pogled proti Grgarju zastirata Ärni vrh (1066 m) in Koprivnica. V srediÅ¡Äu doline se dviguje griÄ, na katerem so že v 18. stoletju postavili kapelico in kjer danes stoji cerkev sv. Antona Padovanskega. Lokve z okolico ležijo na kraÅ¡kem svetu, zato tu ni izvirov in tekoÄih voda. V preteklosti pa je bilo tukaj precej stojeÄih voda, t.i. kalov ali lokev, ki so nastali zaradi nepropustne ilovice in so jih prvotni prebivalci â pastirji uporabljali za napajanje živine. Do danes sta ostala le Å¡e dva kala, eden od njiju se imenuje Goveji kal in leži na severovzhodnem delu vasi. Na tem podroÄju so se v preteklosti ukvarjali Å¡e z gozdarstvom in oglarstvom, s Å¡kafarstvom ter steklarstvom (v Mojski dragi so Å¡e vedno vidni ostanki glažut).Pokrajina v osrÄju Trnovskega gozda je pravljiÄna celo leto. Spomladanski svetlo zeleni tuneli iz dreves prekrivajo kolesarske in peÅ¡ poti. Sence velikih kroÅ¡enj nudijo mirno pribežaliÅ¡Äe pred poletno vroÄino. Planinske steze vabijo na bližnje vrhove (Poldanovec â 1303 m, Mrzovec â 1406 m, Golaki â 1495 m) tudi obiskovalce, željne težjih vzponov.  Jesenske ognjene barve vabijo na sprehode, ki nas  pripravijo na belo zimsko idilo, ko spet lahko nataknemo smuÄi in zdrvimo po urejenem smuÄiÅ¡Äu na Lokvah ali pa se raje podamo na daljÅ¡e in krajÅ¡e tekaÅ¡ke proge po brezskrbnem gozdu.A pravljica se Å¡e ne konÄa tukaj. Na Lokvah je poskrbljeno tako za navduÅ¡ence mini golfa, tenisa, odbojke in malega nogometa kot tudi za tiste, ki bi se radi podali na pot okoli vasi, po kateri so nekoÄ hodili logarji, ki so nadzirali gozdno povrÅ¡ino (Pot za zidom).Tiste, ki se navduÅ¡ujejo nad naravnimi lepotami, bosta najbrž privabila zanimiva jasa na Mali lazni, ki je lahko izhodiÅ¡Äe za pohodnike, kolesarje in tekaÄe na smuÄeh, ter naravni botaniÄni in gozdni rezervat Paradana, h kateremu spada znana Velika ledena jama (385 m v globino), iz katere so vÄasih pridobivali led, ki so ga izvažali celo v Egipt. Vse pa bodo najbrž privabile domaÄe jedi (domaÄ kruh, divjaÄinaâ¦) in druge dobrote gostinske ponudbe na Lokvah in Lazni.  '}, 242{id:3456, ll:new GLatLng(46.0132,15.2814), l:'BoÅ¡tanj', d:'KS BoÅ¡tanj obsega devet vaÅ¡kih skupnosti, meri 5074 ha in ima 2606 prebivalcev.BoÅ¡tanj in Dolenji BoÅ¡tanj se nezadržno približujeta in poÄasi spajata s Sevnico. Na vzpet
242ini nad BoÅ¡tanjem je stara baroÄna božjepotna cerkev Marijinega vnebovzetjaz osmerokotno ladjo in kvadratnim prezbiterijem, ki mu je na zahodni strani prizidana zakristija. Pred vhodom v cerkev je zvonik, ki je v osnovi kvadraten, v nadstropju pa osmerokoten. ZakljuÄuje ga Äebulasta streha. Ob poti je sedem kapelic z eno niÅ¡o, ki so najverjetneje posveÄene Marijinim sedmim žalostnim. Na vrhu pri BoÅ¡tanju je bil rojen pesnik Anton Umek OkiÅ¡ki. Na njegovi rojstni hiÅ¡i je vgrajena spominska ploÅ¡Äa, delo kiparja in medaljerja Vladimirja StoviÄka.Anton Umek je na Dunaju doÅ¡tudiral klasiÄno filologijo. Služboval je v Celovcu kot profesor, kjer je bil med letoma 1869 in 1871 urednik Besednika. Izdal je veÄ pesniÅ¡kih zbirk: Slovanska blagovestnika Ciril in Metod, misionarski ep Abuna soliman, zbirko lirike Pesmi, veÄ religioznih pesnitev in drugo. Na griÄu z ledinskim imenom Na gavgah je rastiÅ¡Äe rumenega sleÄa - pontske azaleje ( Azalea Pontica), ki je evropska botaniÄna redkost '}, 243{id:3245, ll:new GLatLng(46.0134,15.2972), l:'Sevnica', d:'Sevnica je panoramsko zanimivo mesto v Posavju, ki leži ob sotoÄlu reke Mirne in Save. Popotnika pritegne grajsko poboÄje z lepo oÄuvanim srednjeveÅ¡kim gradom.'}, 244{id:3018, ll:new GLatLng(46.0191,15.4759), l:'Senovo', d:'Odmaknjena od glavnih poti in pomembnejÅ¡ih dogajanj je senovsko â brestaniÅ¡ka dolina dolgo samevala v svoji zaprtosti. Å ele v zadnjem stoletju se je tega otresla in se zaÄela hitro razvijati. Glavno vlogo je tu imel premogovnik, ki so ga tu odprli pred veÄ kot 200 leti. Visoka kvaliteta premoga je pritegnila veÄ ljudi, ki so se priÄeli naseljevati po vsej dolini. Tako je nastalo tipiÄno rudarsko naselje. S Å¡iritvijo rudnika se je Å¡irilo tudi Senovo in naselja ob njem. Kraj je postajal veÄji in modernejÅ¡i. Zgradili so nekaj stanovanjskih hiÅ¡, obnovili nekatere stare objekte, asfaltirali cesto skozi kraj in postopoma Å¡e veÄino vaÅ¡kih. V Krajevni skupnosti živi sedaj nekaj nad 4000 prebivalcev na Senovem, ReÅ¡tanju, Malem Kamnu, Å edmu, Dobrovi, Brezjah, KaliÅ¡evcu, Gorenjem Leskovcu, Stranjah in DovÅ¡kem.'}, 245{id:3870, ll:new GLatLng(46.0241,13.9034), l:'Vojsko', d:'Vojskarska planota je Å¡iren in razÄlenjen planotast svet, ki na viÅ¡ini okrog 1000 metrov obsega kakih 3.600 hektarov in meri v premeru nad 10 kilometrov. Razprostira se visoko nad dolinami Idrijce, Kanomljice in TrebuÅ¡e kot zakraseli del Idrijskega hribovja. V pristno naravni, mirni in s svežim zrakom prevetreni pokrajini se izmenjavajo travniki, senožeti in meÅ¡ani gozdovi, zato so obiskovalcem dane vse možnosti za zdravo preživljanje prostega Äasa. Vojsko â najviÅ¡je ležeÄa vas na Primorskem â je raztreseno po celi planoti, saj so domaÄije in poÄitniÅ¡ke hiÅ¡ice posejane po veÄ kilometrov narazen. Jedro naselja se je razvilo na Planini (1077 m) okrog cerkve sv. Jožefa (17. stoletje), ki je leta 1807 postala celo samostojna župnija. Glavne znamenitosti in prireditve: kraÅ¡ki pojavi, panoramski razgledi, kmeÄka arhitektura, razgledna toÄka Hudournik (1148 m), slikoviti in prepadni potok GaÄnik, Partizanska tiskarna Slovenija, partizansko grobiÅ¡Äe na VojÅ¡Äici, nova sodobna cerkvica v Äekovniku. Krajevni praznik - 23. junij â spomin na požig vasi 1943) Jakobova nedelja - okrog 25. julija'}, 246{id:3521, ll:new GLatLng(46.0314,14.0262), l:'Spodnja Idrija', d:'SPODNJA IDRIJA â FARASpodnja Idrija (po domaÄe Fara) je z blizu 1800 prebivalci drugi najveÄji kraj v idrijski obÄini. Naselje je mnogo starejÅ¡e od Idrije (4 km), saj ima dokumentirano veÄ kot 800-letno preteklost.Prve omembe cerkvice (Marija na Skalci) so zabeležene že v 12. stoletju, danaÅ¡nja župnijska cerkev Marije Device Vnebovzete, pa ohranja baroÄne oblike iz 17. stoletja. Spodnjeidrijska župnija je dolga obdobja vkljuÄevala celotno idrijsko ozemlje (Idrijo do 1752), zato se Å¡e danes daleÄ naokrog poimenuje kot »Fara«. NajstarejÅ¡e kmetije imajo korenine v 14. stoletju, okrog leta 1500 je na Poklonu obratovala manjÅ¡a fužina, v zadnjih desetletjih pa je zrasla sodobna industrijska cona (zlasti elektroindustrija â Rotomatika) in vas je prerasla v posodobljen trg. Župnijska cerkev, ki dominira nad okolico in celim sistemom kapelic, premore bogat inventar iz 19. stoletja, posebej pa jo odlikujejo iluzionistiÄne freske, ki jih je v letih 1762 in 1766 na celotnem oboku naslikal graditelj klavž Jožef Mrak. V viÅ¡ini cerkve se z nasprotnega brega razgleduje reprezentativni Kendov dvorec, naslednik nekdanje mogoÄne kmetije, ki je preurejen v sodoben in visoko kategoriziran stacionarno â gostinski objekt. Ob dvorcu stoji stara kaÅ¡Äa s kmeÄkimi freskami iz leta 1796. Pomenljiv zgrafit sv. Florijana krasi Gasilski dom ob glavni cesti. Osrednje letno vseljudsko slavje se odvija okrog 15. avgusta (veliki Å¡maren), ko se sveÄano proslavlja farni in krajevni praznik.'}, 247{id:4370, ll:new GLatLng(46.0316,14.2254), l:'Å entjoÅ¡t', d:'"Å entjoÅ¡t je slemenska vas z obcestnim jedrom v skrajnem jugozahodnem delu Polhograjskega hribovja. Tu je srediÅ¡Äe gospodarskega, kulturnega in družabnega življenja vasi in bližje okolice, ki se Äez leto pretaka v kulturnem, Å¡portnem, planinskem in Å¡tudentskem druÅ¡tvu ter celo v jadralnem klubu. Å portne dejavnosti s smuÄanjem in kolesarstvom se dopolnjujejo z avtokros dirko na Planini nad Horjulom. Kraj ima dve cerkvi. StarejÅ¡a, sv. JoÅ¡ta, je iz 13. stoletja. Po njej je kraj dobil ime. V zvoniku sta dva zvona Äastitljive starosti. StarejÅ¡i je zvon z letnico 1354, ki ga je vlil zvonar Vivencius in velja za najstarejÅ¡i zvon na Kranjskem; drugi je iz okoli 1400. leta. Druga cerkev sv. Janeza Evangelista je župnijska in ima najstarejÅ¡o letnico 1664. Å entjoÅ¡t nudi obilo možnosti za izlete po okoliÅ¡kih vrhovih ali po Å¡entjoÅ¡ki krožni poti. OkrepÄate se lahko v Brunarici GriÄ, Äe pa ste ljubitelji sirov, lahko obiÅ¡Äete Sirarstvo OreÅ¡nik, kjer vam pripravijo pokuÅ¡ino domaÄih kozjih sirov.Be
247sedilo: Milka Bokal"'}, 248{id:3326, ll:new GLatLng(46.0321,13.6682), l:'Grgar', d:'Ko se boste  iz Nove Gorice po vijugasti cesti vzpenjali proti BanjÅ¡icam, vas bo pot zapeljala tudi skozi Grgarsko kotlino, ki jo na eni strani omejujeta strma Skalnica (682 m) in Å kabrijel (646 m), na drugi pa predgorje BanjÅ¡ke planote. Kotlina je bila Å¡e zelo zgodaj naseljena. O tem priÄajo stare župnije in naselje GradiÅ¡Äe, kjer so ljudje iskali zatiÄiÅ¡Äe pred Turki, ter nekdanji grad na Å krlji. Ta kotlina je znana tudi iz prve in druge svetovne vojne, saj je bil Grgar pomembna partizanska vas. Grgar, Grgarske Ravne in Bate so vasice, ki kljub svoji majhnosti skrivajo Å¡tevilne naravne lepote in kulturne znamenitosti, ki si jih je vredno ogledati.V Grgarskih Ravnah si lahko ogledate vodovod in rezervoar za vodo iz prve svetovne vojne, ki so ga zgradili avstrijski vojaki. Po ukazu avstrijske nadvojvodinje  Marije Ane. V istem obdobju je bila zgrajena tudi vaÅ¡ka pralnica, kjer so vaÅ¡Äanke prale perilo in poklepetale na kamnitih klopeh, ki so stale poleg pralnice. IstoÄasno je bilo postavljeno Å¡e obzidje z dvema stolpoma, ki je služilo kot obramba pred sovražnikovimi napadi. Med prvo svetovno vojno so avstrijski vojaki postavili vaÅ¡ko kapelico s kipom Matere Božje pred katero so se vojaki zbirali pri božji službi. Tudi kapelica je bila zgrajena po ukazu avstrijske nadvojvodinje Marije Ane.V vasi stoji tudi vaÅ¡ka gostilna, ki je priljubljeno zbiraliÅ¡Äe domaÄinov, predvsem ob sobotah in nedeljah. Tudi nakljuÄni obiskovalci so vedno dobrodoÅ¡li, da se okrepÄajo in poklepetajo z vedno prijaznimi domaÄini.Pot vas bo peljala tudi skozi vas Bate. Prava posebnost je tudi daleÄ na okoli znana kmetija Hubjani. To je družinska kmetija, kjer se trudijo na Äimbolj bioloÅ¡ko neoporeÄen naÄin proizvajati in predelovati mleko. Tu boste lahko poiskusili odliÄni domaÄi sir in druge mleÄne izdelke, katerih kvaliteta je znana daleÄ naokoli. SrediÅ¡Äe vasi je pri cerkvi. Župnijska cerkev svetega križa v Batah je posveÄena najdenju svetega križa, glavna slovesnost ali shod pa se obhaja vsako leto na praznik Gospodovega vnebovhoda. Pri cerkvi je tudi staro vaÅ¡ko pokopaliÅ¡Äe, ki je bilo pred leti prenovljeno. Tu so pokopani avstrijski vojaki iz prve svetovne vojne. Posmrtni ostanki italijanskih vojakov, ki so bili prav tako pokopani na tem pokopaliÅ¡Äu pa so bili leta 1935 izkopani in preneseni v kostnico na Oslavju.'}, 249{id:3874, ll:new GLatLng(46.0325,14.0254), l:'Idrijske Krnice', d:'Vas, pravzaprav razloženo hribovsko naselje, ki Å¡teje skupno dobrih 140 prebivalcev, se ponaÅ¡a z urejenimi domovanji, med katerimi je nekaj trdnih in posodobljenih kmetij. DomaÄini se ob obdelovanju zemlje posveÄajo živinoreji in gozdarstvu ter zaposlujejo v dolini. KrniÅ¡ka krajina je zlasti v osrednjem predelu mehko valovita in nudi obiskovalcu izjemno kultiviran videz.'}, 250{id:3873, ll:new GLatLng(46.0338,14.0077), l:'Kanomlja', d:'Kanomlja je najveÄja in najbolj razprostranjena stranska dolina v Idrijskem hribovju, od Spodnje Idrije do Oblakovega Vrha, dolga 14 kilometrov. Ni le razpotegnjena ob vijugasti cesti, temveÄ se predvsem razpenja v grape in strmine na sonÄni in osojni strani. Dokumentirana zgodovina rovtarske poselitve sega v 14. stoletje, tradicionalno kmetovanje in domaÄe obrti pa so se v novejÅ¡i dobi umaknile zaposlovanju v Spodnji Idriji in Idriji. Zanimivosti: kraÅ¡ki pojavi, tektonska prelomnica, klavže (1812), kmeÄke freske, slap na OvÄjakarici in sodobna ribogojnica. '}, 251{id:4593, ll:new GLatLng(46.0346,15.5411), l:'Koprivnica', d:'"Koprivnica je majhna vas v severovzhodnem delu krÅ¡ke kotline, na robu Kozjanskega. Leži na nizkem slemenu med dvema potokoma. Svet je valovit, prepleten z gozdovi, travniki in potoÄki, v ozadju pa se dvigujejo hribi ReÅ¡tanj s Sv. JoÅ¡tom, MrÄna sela, Ravni log in Vetrnik. Narava je vabljiva v vseh letnih Äasih. O samem imenu kraja kroži med ljudmi zanimiva zgodba. Pravijo, da je pred davnimi Äasi neka deklica pasla Äredo krav na hribÄku na sredi vasi. Ko se je brezskrbno igrala, je po nakljuÄju naÅ¡la Marijino svetinjico; obesek, na katerem je bila upodobljena Marija. NaÅ¡la ga je sredi kopriv in o tem je pripovedovala doma in tudi ostalim. Zgodba se je Å¡irila od ust do ust in tudi to svetinjico naj bi marsikdo videl. Tako naj bi sÄasoma zaÄeli kraj imenovati Koprivnica â ker je bilo »najdiÅ¡Äe« v koprivah.KoprivniÅ¡ki potok, ki izvira pod Vetrnikom, je vzhodna meja KrÅ¡ke obÄine in meji s Kozjansko. Zemlja v teh krajih je srednje rodovitna. Tudi zaradi tega se ljudje s kmetijstvom ukvarjajo Å¡ele po službi, ki so si jo v veÄini naÅ¡li nekje med Senovim in KrÅ¡kim, saj v samem kraju ni industrije. Z vinogradi zasajen je hrib Å ikovec, ki spada v Bizeljsko-sremiÅ¡ki vinorodni okoliÅ¡. V bližnji okolici je tudi nekaj veÄjih nasadov jablan, ki jih pridelujej
251o za sokove in suÅ¡enje. Obiskovalci si lahko ogledajo vzgojo, pomagajo pri obiranju in si priskrbijo ozimnico. V bližini sta dve ribogojnici; ena se nahaja v Koprivnici, druga pa v MrÄnih selah. Obe sta sodobno urejeni in ponujata obiskovalcem postrvi razliÄnih velikosti. Ob potoÄku v MrÄnih selah stoji in Å¡e vedno melje mlin na vodo. To je mlin pri PetroviÄih, kjer vsakega obiskovalca prisrÄno sprejmejo in Äe ga priÄakujejo, tudi obdarujejo s toplimi žemljami. Sicer pa narava sama ponuja veliko možnosti za sprehode, nabiranje zdravilnih rož in gob, oznaÄene so tudi kolesarske poti. V KS Koprivnica aktivno delujeta TuristiÄno druÅ¡tvo in Kulturno druÅ¡tvo Anton AÅ¡kerc, ki v sodelovanju s krajani poskrbita za veÄ zanimivih prireditev v kraju. Tako vsako leto v zaÄetku junija organizirajo sreÄanje vseh ljubiteljev frajtonarice. Prav tako tradicionalna je prireditev 15. avgust, na praznik Velikega Å¡marna in krajevne skupnosti. Takrat se po slovesnosti v cerkvi z razstavo na stojnicah predstavijo obrtniki in gospodinje s svojimi dobrotami. Popoldne se na IzletniÅ¡ki kmetiji VrtovÅ¡ek odvijajo igre, v katerih se pomerijo ekipe vseh zaselkov. Vsako leto pa organizirajo tudi kožuhanje koruze pod kozolcem z ohranjanjem tradicij in navad, ki so vÄasih spremljali to opravilo. "'}, 252{id:3595, ll:new GLatLng(46.0418,14.0544), l:'Ledine', d:'Ledine so mirna â skoraj idiliÄna vas na mehko valoviti planoti pod GradiÅ¡Äem in Sivko. Prva pisna omemba Ledin je bila zabeležena že davnega leta 1063. V preteklosti je bila planota kar gosto obljudena in dobro obdelana, kmetije so gojile razne domaÄe obrti. Na Ledinskem Razpotju (740 m) je razvodnica med Jadranskim in Ärnim morjem. Ledinske prireditve: Jakobova nedelja (25. julij), romanje v Spodnjo Idrijo (15. avgust), Od zrnja do kruha (avgust). '}, 253{id:2753, ll:new GLatLng(46.0435,14.1077), l:'Žiri', d:'"V zgornjem delu Poljanske doline se nahajajo Žiri, kraj na meji treh pokrajin; Gorenjske, Notranjske in Primorske. Celih 830 let so bile Žiri del LoÅ¡kega gospostva freisinÅ¡kih Å¡kofov. Izpostavljena lega je pripomogla k razcvetu trgovine in domaÄe obrti, zato ni Äudno, da kraj s Å¡irÅ¡o okolico slovi po klekljani Äipki in bogati Äevljarski tradiciji. Tudi arhitektura preteklih obdobij je zelo bogata; v stari Å¡oli, nekoÄ pristavi LoÅ¡kega gospostva, se nahaja muzej, poleg tega pa se Žiri z okolico ponaÅ¡ajo tudi z bogato sakralno dediÅ¡Äino, od katere velja omeniti cerkev sv. Martina, ki velja za najveÄjo na Gorenjskem."'}, 254{id:3344, ll:new GLatLng(46.044,14.8432), l:'Å martno pri Litiji', d:'GruÄasto naselje ob sotoÄju treh potokov krasi trg okrog prelepe cerkve sv. Martina. V okolici je veÄ ostankov gradov, ob nekdanjem gradu Slatna na Cvingarju je Å¡e delno ohranjen park z drevesnicami. V najstarejÅ¡i hiÅ¡i iz leta 1580 je imel svojo grafiÄno in slikarsko delavnico J.V. Valvazor. Kraj ima svojo lastno narodno noÅ¡o, v kateri nastopa priznana folklorna skupina Javorje. Dolgoletno tradicijo imajo tudi zlate in bele vezenine. Skozi naselje vodi cesta na enega najlepÅ¡ih slovenskih gradov - BogenÅ¡perk.'}, 255{id:3323, ll:new GLatLng(46.0499,13.794), l:'Äepovan', d:'Odmaknjena od nenehnega hitenja se v zavetju hribov skriva Äepovanska dolina, ki pritegne s svojo pristnostjo, lepo naravo, skritimi kotiÄki in priÄakovanjem, kaj sledi za naslednjim ovinkom. V osrÄju doline nas priÄaka razpotegnjena vas Äepovan. Ljudska etimologija izvor imena naselja povezuje s pitno vodo, ki je v nasprotju s sosednjimi kraji tu ne primanjkuje. O razburkani polpretekli zgodovini doline in naselja priÄa spomenik padlim avstrijskim vojakom v prvi svetovni vojni. Tudi druga vojna krajem ni prizanaÅ¡ala, saj je naselje zaradi okupatorjevega požiga skoraj v celoti zgrajeno po njej. Padlim v dolini so se poklonili s spomenikom v srediÅ¡Äu vasi, ki je delo akademskega kiparja Negovana Nemca. Kjer domaÄijam sodobna arhitektura ni priÅ¡la do živega, lahko nasledimo Å¡kofjeloÅ¡ko cerkljanski naÄin gradnje hiÅ¡. Tako poslopja domaÄije pri Maražucu na Vratih priÄajo o moÄni kmetiji v preteklosti. Pred leti, ko so prav tu posneli prizore za film Pesterna po literarni predlogi Franceta Bevka. Nad naslednjem bdi cerkev Sv. Janeza Krstnika, kjer je shranjena ena najstarejÅ¡ih in najlepÅ¡ih kopij svetogorske podobe. Precej živahno zna biti v Äepovanu »34.« avgusta, ko je poseben praznik z Gradovim semnjem. V noÄi od 2. na 3. septembra fantje poberejo vse mogoÄe predmete, ki jih n
255ajdejo okrog hiÅ¡ in jih znesejo na sredo vasi. Ko ljudje prihajajo zjutraj iskat svojo Å¡aro, imajo obilo zabave in znajo prav na ta raÄun povedati marsikatero duhovito. Poleg doline so vredni ogleda tudi okoliÅ¡ki vrhovi. Pri vzponu na VrÅ¡e ali Kobilico lahko prisluhnete orglanju vetra skozi gozd, se predate pomirjajoÄemu zelenilu razgibane pokrajine in uživate v vonju sveže nabranih gozdnih sadežev. Trud bo poplaÄan s Äudovitim razgledom na Julijske Alpe in sosednje kraje.'}, 256{id:3325, ll:new GLatLng(46.0515,13.7648), l:'Lokovec', d:'Na skrajnem zahodnem delu BanjÅ¡ke planote, tik ob robu nad Äepovansko dolino, se v ozkem pasu razprostira najdaljÅ¡a vas v Sloveniji Lokovec, ki se deli na Dolenji, Srednji in Gorenji. Na tipiÄno kraÅ¡kem svetu, polnem globeli, vrtaÄ in brezen, se med gozdom, ki je pretežno smrekov in bukov, skrivajo liÄno urejene domaÄije, kot bi se hotele izogniti radovednim pogledom. Obkrožajo jih lepo urejeni vrtovi, njivice, travniki in paÅ¡niki, ki pa se vse bolj zaraÅ¡Äajo. Glavni material je bil kamen. Sledi pravih mojstrov kamnoseÅ¡tva so po celotnem podroÄju vidne Å¡e danes. Budno popotnikovo oko lahko uzre tipiÄno alpsko kaÅ¡Äo, kamnite portone in vodnjake, ki so v preteklosti stali pred domala vsako domaÄijo.Razvite so bile Å¡e druge domaÄe obrti. Žene so klekljale, tkale platno in predle, možje so izdelovali suho robo. Najbolj razvita obrt, ki je bila razÅ¡irjena na celotnem podroÄju in je ime Lokovca ponesla vse do cesarskega dvora na Dunaju, je bila kovaÅ¡tvo. KovaÄi so zasloveli s kovanjem žebljev, svedrov in raznih rezil, od katerih je najbolj znan tako imenovani favÄ.Razgibanost terena ponuja obiskovalcem Å¡tevilne možnosti za rekreacijo, zlasti sprehode in kolesarjenje. Najbolj zagreti se lahko povzpnete na najviÅ¡ji vrh BanjÅ¡ke planote LaÅ¡Äek (1071 m), od koder vam bo ob lepem vremenu pogled segel do mogoÄnih gora na severu, ki so veÄino leta pokrita s snegom, do sinjega morja na jugu.Ob obisku Lokovca se morate za nekaj Äasa vstaviti tudi pri župnijski cerkvi Sv. Petra in Pavla v Srednjem Lokovcu, ki nosi letnico 1800. Vsi ljubitelji živali boste obÄudovali in si z zanimanjem ogledali gojiÅ¡Äe damjakov in jelenov v Dolnjem Lokovcu. Lokovec je kraj, kjer se boste naužili svežega zraka, sprostili in pozabili vsakdanje skrbi. Poleti vas bo objemal mir gozdov in vonj travniÅ¡kega cvetja, pozimi pa vas bo prevzela s snegom pokrita pokrajina.'}, 257{id:2609, ll:new GLatLng(46.0516,14.5061), l:'Ljubljana', d:'"Ljubljana leži 298 m nad morjem v kotlini, ki jo obdajata kraÅ¡ki in alpski svet. Je na križiÅ¡Äu pomembnih prometnih poti saj je na naravnem križpotju iz Srednje Evrope v Sredozemlje, na Balkan in v Panonski bazen. To križiÅ¡Äe je v Ljubljanskih vratih, 1 km Å¡irokem prehodu med Golovcem in Ljubljanskim gradom ter Å iÅ¡enskim hribom. Po svoji legi je edinstveno mesto; njeni prebivalci si zaradi neposredne bližine Alp in morja, lahko privoÅ¡Äijo v enem dnevu visokogorsko smuÄanje in kopanje v morju. Äe je verjeti legendi, velja za ustanovitelja Ljubljane grÅ¡ki kraljeviÄ Jazon s prijatelji Argonavti, ki so na begu pred kraljem Aitesom, ker so mu ukradli zlato runo, zapluli iz Ärnega morja v Donavo, iz nje v Savo in iz Save v Ljubljanico. Ob izviru Ljubljanice so naÅ¡li veliko jezero in ob njem barje. Tu nekje je njihov poglavar Jazon naletel na straÅ¡no poÅ¡ast, se z njo boril in jo ubil. To naj bi bil Ljubljanski zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa na ljubljanskem mestnem grbu. Danes je Ljubljana glavno mesto Republike Slovenije; politiÄno in kulturno srediÅ¡Äe slovenskega naroda, pomembno trgovsko-poslovno, kongresno, sejemsko, prometno, znanstveno, izobraževalno in zdravstveno srediÅ¡Äe države; ima 277.000 prebivalcev (ob popisu leta 1948 jih je bilo 157.027) in je s tem najveÄje mesto v Sloveniji in njen najpomembnejÅ¡i gospodarski center.Ljubljanica (360°)Tromostovje (360°)Tržnica (360°)"'}, 258{id:3461, ll:new GLatLng(46.0533,15.3661), l:'Zabukovje', d:'Med krajevnimi skupnostmi v obÄini Sevnica spada krajevna skupnost Zabukovje k srednje velikim. Povezuje osem manjÅ¡ih vasi, od katerih se vsaka deli na Å¡e manjÅ¡e zaselke, razkropljene po veÄinoma hribovitem podroÄju. SrediÅ¡Äe krajevne skupnosti je naselje Zabukovje ( 550 m), ki se, verjetno po župnijski cerkvi sv. Lenarta iz 17. stoletja, ljudsko imenuje tudi Å entlenart. Na jugu ga obdaja Veliki vrh ( 621 m), na zahodu Hom ( 616 m), na severovzhodu Mrzla planina ( 724 m), nad njo pa se zunaj obÄine dviga gozdnati Bohor s 1023 metrov visokim Javornikom. Severno od Zabukovja, Äez hrib Skalica ( 951 m) pa poteka tudi meja med obÄinama Å entjur in Sevnica. DomaÄini v glavnem živijo na manjÅ¡ih kmetijah, kjer jim kmetijstvo predstavlja le eno izmed dopolnilnih dejavnosti, na delo pa se jih veÄina vozi v bližnjo Sevnico. Sicer pa se vaÅ¡Äani ukvarjajo z vinogradniÅ¡tvom, sadjarstvom, poljedelstvom, živinorejo, s spravljanjem lesa, v zadnjem Äasu pa tudi s turizmom. Na vrhu Mrzle planine op
258azimo celo geografsko posebnost kraÅ¡kega sveta - veliko vrtaÄo s požiralnikom in veÄ manjÅ¡ih vrtaÄ. Zaradi Äistega gorskega zraka, ki se ga lahko sprehajalci naužijejo na dolgih, ne preveÄ zahtevnih sprehodih v neokrnjeni naravi, krajevna skupnost Zabukovje vsako leto obiÅ¡Äe vse veÄ turistov. Å e posebej privlaÄni so vzponi do bližnjih razglednih vrhov, možnost lova in gobarjenja, ogledovanje kulturnih spomenikov ter raziskovanje ponudbe vin ob Bizeljsko - sremiÅ¡ki vinski cesti. '}, 259{id:4368, ll:new GLatLng(46.0539,14.4144), l:'Dobrova - Polhov Gradec', d:'ObÄina Dobrova - Polhov Gradec je vpeta med Ljubljano in Polhograjskim hribovjem. Ima Å¡tiri veÄja naselja Dobrovo, Ärni Vrh, Polhov Gradec in Å entjoÅ¡t. Najnižja toÄka:     Razori in Draževnik (310 m. n. m) NajviÅ¡ja toÄka:     ToÅ¡Ä (1021 m. n. m.)'}, 260{id:4369, ll:new GLatLng(46.0541,14.4144), l:'Dobrova', d:'Dobrova leži na razcepu poti proti Horjulu in Polhovemu Gradcu. Je upravno srediÅ¡Äe obÄine. Po ljudskem izroÄilu naj bi naselje dobilo ime po tisoÄletnem hrastu, ki so ga 1888. leta podrli. Ime bližnjega griÄa GradiÅ¡Äe in kmeta GradiÅ¡nika nakazujeta staroslovansko naselitev. Marijina cerkev z mnogimi usliÅ¡anji je vabila Å¡tevilne vernike, tako da je bilo tu veÄ stoletij živahno romarsko srediÅ¡Äe. Na Dobrovi je imel svojo vilo tudi poglavar dežele Kranjske dr. Jožef Poklukar. V okolici naj bi iskali motive slovenski impresionisti. Tudi danes ima Dobrova v obÄini posebno mesto.Med Horjulsko dolino in dolino Prosco se dviga gozdnati vrh KljuÄ (623 m).V neposredni okolici Dobrove lahko obiÅ¡Äete izletniÅ¡ko kmetijo Pri JurÄku, Kramarjev Hram in Pizzerijo pri Prek.Vir: TuristiÄni prospekt obÄine Dobrova-Polhov Gradec'}, 261{id:3462, ll:new GLatLng(46.0553,15.209), l:'Loka pri Zidanem mostu', d:'Loka je srediÅ¡Äe istoimenske krajevne skupnosti v obÄini Sevnica. Oddaljena je 11 km od Sevnice, 5 km od Zidanega Mosta in 80 km od Ljubljane. V celotni skupnosti živi 1300 prebivalcev, obsega pa ozemlje na levem bregu reke Save, ki ga na severu omejuje pogorje Velikega Kozja, na severovzhodu pa Lisca. Pogled v zgodovino nam pove, da so bili ti kraji obljudeni že v rimski dobi. O tem priÄajo rimske najdbe ( nagrobniki, rimski novci). LoÄani so Å¡e posebej ponosni, da je med njihovimi predniki v letih od 1527 - 1542 deloval pisec prve slovenske knjige Primož Trubar. Osrednji kulturnozgodovinski znamenitosti sta župnijska cerkev sv. Helene v Loki, zgrajena leta 1208 in podružniÄna cerkev sv. Duha v Äelovniku, zgrajena v istem stoletju. Obe sta zaÅ¡Äiteni kot kulturnozgodovinska spomenika I. kategorije. Grad v Loki je bil Zgrajen v 13. stoletju. Koncem 19. stoletja je bil prenovljen, urejen pa je bil tudi grajski park. Danes s prizidkom in depandanso služi kot dom za upokojence. Popotnik, ki rad zaide v neokrnjeno naravo, bo v tem okolju odkril svet v malem. Za pohodnike so zanimivi krajÅ¡i in daljÅ¡i pohodi na Lisco ( 948 m), Lovrenc ( 948 m) ali Veliko Kozje ( 993 m), z izhodiÅ¡Äi na železniÅ¡kih postajah v Loki, Bregu ali Zidanem Mostu. Povsod se ponujajo Å¡tevilne razgledne toÄke in že omenjena flora in favna. Ob gostinski ponudbi na turistiÄnih kmetijah v Okroglicah in na Polju pod Lisco, v TonÄkovem domu na Lisci in bistrojih v Loki, postaja ta del Slovenije vse bolj privlaÄen za turiste. Z uveljavljenimi prireditvami kot so glasbeno - likovna delavnica KreArt z glasbenimi koncerti v Loki, z Razborskimi veÄeri in s pasionskimi igrami na Razborju, spoznava obmoÄje krajevne skupnosti vse veÄ obiskovalcev. Druga sobota v mesecu avgustu pa je v koledarju prireditev TZS oznaÄena kot LoÅ¡ka noÄ. Poseben Äar daje prireditvi avditorij v srediÅ¡Äu Loke. '}, 262{id:2821, ll:new GLatLng(46.0566,14.829), l:'Litija', d:'Mesto leži v Litijski kotlini, v dolini reke Save, ob njenem znamenitem okljuku. Staro mestno jedro, Valvazorjev trg, je na desnem bregu Save ob vznožju hriba Sitarjevec. Tu stojita Farbarjev grad in cerkev sv. Nikolaja. Kraj se prviÄ omenja 1256, kot trg leta 1386, mestne pravice pa je Litija dobila leta 1952 in jih ima Å¡e danes. Na razvoj mesta, na stiÄiÅ¡Äu kopnih in vodnih poti, je moÄno vplivalo brodarstvo na Savi. Z izgraditvijo železnice je Litija prevzela gospodarsko in upravno vlogo. '}, 263{id:3316, ll:new GLatLng(46.062,13.7045), l:'BanjÅ¡ka planota', d:'"Äe ste se prviÄ odloÄili za ogled BanjÅ¡ic ali pa tudi Äe ste bili na planoti že veÄkrat, ste poznali, da je tu zgoraj vse drugaÄe. PriÅ¡li ste na visoko kraÅ¡ko planoto, ki jo na severu omejuje Idrijca, na zahodu smaragdna reka SoÄa, na vzhodu pa dolina reke, ki je ni veÄ. Na mestu, kjer so zdaj polja, njive in Grgar, je bilo nekoÄ jezero, ki je odtekalo kdo ve kam. BanjÅ¡ice, velikanske, raznolike in razsežne! Vode nikjer, samo v kapnicah in v prehodu, kjer pod zemljo; njivice v vrtaÄah, hiÅ¡e na iskrÄenem svetu med gozdovi, ponekod združene v zaselke ali vasi. To je prostor, kjer se lahko potikate naokrog brez cilja, a kljub temu vas bo nekaj presenetilo, samevajoÄe domaÄije, ki jih Å¡e vedno spremlja duh nekdanjega življenja, redko razporejeno življenje, oblika pokrajine kot nikjer drugje. Cest dovolj, kolovozov neÅ¡teto. BanjÅ¡ice bi vam težko predstavili na enodnevnem vodenem izletu. NajlepÅ¡i vtisi in spomini bodo zagotovo ostali tistim, ki se bodo odloÄili spoznavati BanjÅ¡ice s karto v rokah, pregledali planoto kar poÄez, se vstavili v vaseh in se med pogovorom z domaÄini okrepÄali v kateri od vaÅ¡kih gostiln. Kakorkoli že, planoto ne boste zapustili ravnoduÅ¡ni. Neokrnjena narava, bogat živalski svet in prijazna beseda domaÄinov so le nekatere izmed stvari, ki vam bodo Å¡e dolgo ostale v spominu in gotovo se boste k nam z veseljem Å¡e vrnili."'}, 264{id:4366, ll:new GLatLng(46.0654,14.3124), l:'Polhov Gradec', d:'Polhov Gradec leži na križiÅ¡Äu treh dolin v zavetju Polhograjskega hribovja ob vznožju Starega gradu - Kalvarije in Polhograjske Gore v ozadju. Kraj z okolico je bil zgodaj poseljen. Rimsko naselje ali postojanko Ad nonum ali podeželsko vilo rimskega bogataÅ¡a ali zakopan zaklad potrjujejo izkopanine, ki so shranje
264ne v Narodnem muzeju v Ljubljani in v krajevni muzejski zbirki v Polhovem Gradcu. NajlepÅ¡a predmeta sta keltska fibula iz 4. do 3. stol pr. Kr. in bronast vrÄ askos iz 1. stol. po Kr.Osrednjo znamenitost predstavlja Polhograjska graÅ¡Äina, kjer so urejeni prostori za poroke in krajevni muzej. V bližini graÅ¡Äine je Äebelarski dom, kjer Äebelarstvo Božnar ponuja med in izdelke iz njega.V vaÅ¡kem jedru so ohranjene nekatere zanimive domaÄije. OÅ¡tetarjeva hiÅ¡a iz 16. stoletja je bila last grajskega oskrbnika, Severjeva hiÅ¡a ima ohranjeno notranjostjo s Ärno kuhinjo, Facijeva hiÅ¡a in Cigarova hiÅ¡a sta prav tako ohranili znamenja preteklosti.Na poti med Dobrovo in Polhovim Gradcem v Dvoru stoji veliÄastna gotska cerkev sv. Petra, ki jo je zaÄela graditi polhograjska gospoda leta 1525.ObiÅ¡Äete lahko gostilno Pri Pratkarju, Pograjski dom in izletniÅ¡ki kmetiji Pri MehaÄku in Pri Bitencu v bližini.(Vir: arhiv obÄine, www.td-polhovgradec.si)'}, 265{id:2677, ll:new GLatLng(46.0669,15.1839), l:'RadeÄe', d:'Mesto RadeÄe se nahaja v osrednji pokrajini Posavskega hribovja, ob sotoÄju potoka Sopote in reke Save.RadeÄe so bile prviÄ neposredno omenjene v letu 1297, vendar o sami zgodovini Älovekovega bivanja na tem obmoÄju veÄ povedo arheoloÅ¡ke najdbe, kot so koÅ¡Äeno orodje, kosti jamskega medveda, oltarji vodnih božanstev, žrtvenika boginji Adsaluti in bogu Savusu, ⦠TrÅ¡ke pravice so bile kraju podeljene leta 1338, leta 1925 so RadeÄe postale mesto, leta 1995 pa obÄina. Mestu, znanem po papirni industriji, dajeta bogata kulturna dediÅ¡Äina in dokaj neokrnjena narava novodobne temelje za razvoj, ki je sicer neloÄljivo povezan tudi z reko Savo, nekdaj pomembno prometno potjo, po kateri je potekal obsežen splavarski promet. SotoÄje Save in Savinje v bližnjem Zidanem mostu je RadeÄam v tistih Äasih dajalo vlogo osrednjega splavarskega pristaniÅ¡Äa, tradicijo pa dandanes ohranjajo radeÅ¡ki splavarji, ki obiÄaje in navade predhodnikov enkrat letno obudijo na prireditvi Dnevi splavarjenja na Savi.VeÄ informacij in fotografij na http://www.ktrc.si'}, 266{id:3866, ll:new GLatLng(46.0672,13.9697), l:'Masore', d:'Masore se razprostirajo na senÄnih legah nad dolino Idrijce, kjer se nad Travnikom in MaruÅ¡kovcem poboÄja strmo dvigajo od okrog 300 do 1000 metrov nadmorske viÅ¡ine. Bregovito, skalovito in gozdnato ozemlje seže vse do vrhov grebena, ki se najviÅ¡e dviga v že omenjenem Jelenku. Prav Jelenk je znan po redkih cvetlicah, kot so kranjski jegliÄ (Primula carniolica), avrikel (Primula auricula) in dražestni jegliÄ (Primula x venusta). Razdrapani tereni se tu in tam izgubljajo v kraÅ¡ke jame, kot sta na primer brezno v Grdi grapi in Ježevo brezno. Masore brazda navzdol veÄ poleti obiÄajno suhih grap, ki se sicer kot hudourniki stekajo v Idrijco. Stalno vodo ima le OtuÅ¡ka, ob kateri se je nekoÄ vrtelo celo sedem mlinov. Od nekdaj so bile Masore svet samotnih kmetij. Med seboj najbolj oddaljene domaÄije stoje v zraÄni razdalji kar 8 km narazen.'}, 267{id:2817, ll:new GLatLng(46.0879,14.6444), l:'Dol pri Ljubljani', d:'Kraje Videm, Dol in KleÄe turisti in obiskovalci povezujejo v en kraj, pod skupnim imenom Dol pri Ljubljani. Le domaÄini strogo spoÅ¡tujejo meje med njimi. Nekdaj so Dol imenovali tudi dolino veselja in slasti, po graÅ¡Äini s tem imenom, ki jo je dal v letu 1540 pozidati Aleksander Gallenberg iz Sostrega. Po njem so se tamkajÅ¡nji vitezi imenovali Ostrovrharji, znani tudi iz PreÅ¡ernove pesmi TurjaÅ¡ka Rozamunda. O nekdanji veliÄanosti graÅ¡Äine priÄujeta danes le Å¡e ohranjena klasisistiÄna paviljona. '}, 268{id:4602, ll:new GLatLng(46.0883,14.2567), l:'Ärni Vrh', d:'Ärni Vrh se nahaja v osrednjem in zahodnem delu Polhograjskega hribovja, ter pokriva najviÅ¡je ležeÄi del ObÄine Dobrova â Polhov Gradec, na nadmorski viÅ¡ini od 500 do 1000 metrov. K podroÄju Ärnega Vrha sodi tudi razgibani svet Rovta, Srednjega Vrha in Smolnika. Jedro Ärnega Vrha se razteza na prehodu razgibanega grebenastega griÄevja z globoko v dolino segajoÄimi grapami in pokritega s travniki, paÅ¡niki, njivami in bogatimi zlasti bukovimi in iglastimi gozdnimi povrÅ¡inami. Popotnike privablja neokrnjena narava in lep razgled po polhograjskem hribovju, ljubljanskem barju, gorenskih vrÅ¡acih in notranjskih hribih. Pogled v lepem vremenu seže do Tr
268iglava in Snežnika. Ob glavni povezovalni cesti, ki vodi iz Polhovega Gradca, se zvrstijo skupine hiÅ¡, med njimi tudi kmetija odprtih vrat na Sovovem, osnovna Å¡ola in Dom krajanov. Od tu se odcepi cesta proti farni cerkvi, ki stoji nedaleÄ stran na griÄu ali pa desno naprej mimo kmeÄkega turizma pri KoÅ¡irju, tam nas lahko pot vodi naprej do Pasje ravni in naprej v Poljansko dolino.SrediÅ¡Äe vasi se stiska pod cerkvijo svetega Lenarta, ki se mogoÄno dviga na hribu, na viÅ¡ini 862 metrov. Zgradili so jo po potresu leta 1895, le malo stran od mesta, kjer je stala prvotna cerkev, ki je bila prviÄ omenjena leta 1526. Rezbarska dela v novi cerkvi so delo podobarja Valentina Å ubica iz bližnjih Poljan. Ob vznožju griÄa stoji tudi kapela Marijinega vnebovzetja iz 1850. leta, v njej je tabernakelj Simona Rupnika iz istega leta in Ortnerjeva spovednica iz 1797. leta.Ärni Vrh je dobil svojo Å¡olo 1897. leta. Leta 1938 je bila zgrajena nova Å¡ola in je sedaj podružniÄna osnovna Å¡ola.V Ärnem Vrhu najdete veliko mogoÄnih dreves, med njimi tudi lipo staro veÄ kot tristo let. NajviÅ¡je ležeÄa kmetija je na viÅ¡ini 960 metrov, tam je lepo obnovljeno gospodarsko poslopje kmetije pri Omejcu.'}, 269{id:3002, ll:new GLatLng(46.0918,15.6092), l:'Polje ob Sotli', d:'Polje ob Sotli je gruÄasta vas ob potoku BuÄa. Ob robu vasi se proti obcestni vasici Sedlarjevo Å¡irijo poljedelske nižine, nad naseljem proti BuÄam pa vinogradniÅ¡ka griÄevja. Je izrazito kmetijsko obmoÄje. Sredi naselja stoji cerkev sv. Miklavža, prviÄ omenjena leta 1545 kot podružnica sv. Petra. Skozi stoletja je doživela Å¡tevilne prezidave, ki so bistveno spremenile njeno prvotno podobo. Kapela sv. Rozalije je iz leta 1691, kapela sv. Barbare pa iz obdobja 1750 - 1760. Prižnica je baroÄno delo rezbarja Antona Mersija iz leta 1795. Leta 1881 je cerkev dobila danaÅ¡njo neogotsko opremo, neogotske so tudi orgle. NotranjÅ¡Äino je leta 1900 okrasil neogotski slikar A. PavliÄ, ki je izdelal tudi vse tri oltarje. Dom krajanov in gasilcev Polje ob Sotli je osrednje in družabno zbiraliÅ¡Äe vaÅ¡Äanov.'}, 270{id:3237, ll:new GLatLng(46.0929,14.8143), l:'HotiÄ', d:'Naselje HotiÄ se loÄi v Zgornji in Spodnji HotiÄ. V Zg.HotiÄu stoji sredi pokopaliÅ¡Äa cerkev Sv. Helene. Cerkev je bila enotno zidana, je baroÄna in je bila zgrajena že pred letom 1686, ko jo omenja Valvasor. Poleg cerkve in župnije stoji Å¡e veÄ kot 100 let stara osnovna Å¡ola HotiÄ, ki je danes podružnica OÅ v Litiji.'}, 271{id:2861, ll:new GLatLng(46.1031,14.1413), l:'Gorenja vas - Poljane', d:'"V osrednjem delu Poljanske doline, ki je bila nekdaj del LoÅ¡kega gospostva, se nahaja veÄ krajev, ki jih povezuje skupna zgodovina, danes pa so povezaniv obÄini Gorenja vas - Poljane. Veliko umetnikov je tod Ärpalo svoj navdih in lepote slikovite doline poneslo v svet; pisatelj Ivan TavÄars peresom, rodbina Å ubicev in Anton Ažbe pa s paleto,polno barv. Seveda velja omeniti Å¡e enega od pionirjev fotografije,Vlastjo SimonÄiÄa, ki je v Gorenji vasi odprl prvi slovenski fotografski muzej. Potepanje po neokrnjeni naravi in turistiÄnih kmetijahpa zna biti pravo doživetje."'}, 272{id:3725, ll:new GLatLng(46.1043,15.4052), l:'Planina pri Sevnici', d:'Planina pri Sevnici je polega Kozjega srednje naselje Kozjanskega.Bogastvo okraja so gozdovi Bohorja, v katerih v  spomladanskem Äasu množiÄno zaceti zaÅ¡Äitena cvetlica jarica.Na trgu Planina si lahko ogledate kopijo sramotilnega stebra - prangerja, Muzejsko zbirko Planina, ki vsebuje etnoloÅ¡ko zbirko dr. Å mida in zbirko Kozjansko žari, ki prikazuje narodnoosvobodilni boj na Kozjanskem. Prav tako pa si lahko ogledate Å¡e obnovo gradu Planina. KonÄana je že prenova grajskega parka in grajske kaÅ¡Äe.'}, 273{id:3735, ll:new GLatLng(46.127,15.4788), l:'Prevorje', d:'Kraj na južnem delu obÄine je dobil ime po velikem Å¡tevilu prevalov oz.prevojev. Razgiban svet je sestavni del kozjanskega griÄevja. Do naselja pridemo po regionalni cesti iz smeri Å entjurja v Kozje. Zanimiva za ogled je baroÄna cerkev sv. Ane, kmetija v StraÅ¡ki Gorci z ohranjenimi starimi poslopji ter kozolec,
273kjer je bil ubit razbojnik Guzaj. Legendarni kozjanski razbojnik, ki je kot Robin Hood jemal bogatim in dajal revnim, je ostal živ Å¡e v mnogih ljudskih zgodbah. Na organiziran pohod po Guzajevi poti se lahko odpravite v zaÄetku novembra, nato pa si ogledate prireditev Grozdje, vino, pesem. V zaÄetku julija ali pa po perdhodnem dogovoru se lahko odpravite Å¡e veliko dlje - v vesolje skozi oko teleskopa na astronomski opazovalnici v tamkajÅ¡ni osnovni Å¡oli. Astronomsko druÅ¡tvo Kosci in Kulturno druÅ¡tvo Prevorje julija organizira prireditev sreÄanje pod zvezdami, ki jo spremlja astronomsko predavanje in opazovanje zvezd skozi teleskop.'}, 274{id:2923, ll:new GLatLng(46.1288,13.9894), l:'Cerkno', d:'ObiÅ¡Äite razgibani svet Cerkljanskega, pokrajine, ki sta jo skozi dolga stoletja tako skrivnostno oblikovala narava in pridna ÄloveÅ¡ka roka. Tisti, ki se v zimskih mesecih radi predajate belim strminam, vas vabimo na sodobno urejen smuÄarski center Cerkno. Nudimo vam urejene nastanitvene kapacitete v Hotelu, v Å¡tevilnih privatnih sobah in apartmajih v bližini smuÄiÅ¡Äa ali po ostali neokrnjeni Cerkljanski. V poletnih mesecih se lahko ustavite v partizanski bolnici Franji v soteski Pasice, si ogledate domaÄijo KamlonarÅ¡e in rojstno hiÅ¡o pisatelja Franceta Bevka v Zakojci. Sprehodite se lahko do slikovitega arheoloÅ¡kega najdiÅ¡Äa Divje babe, skritega nad dolino Idrijce, kjer je bilo v kraÅ¡ki jami v paleolitskih plasteh, najdeno najstarejÅ¡e glasbilo v Evropi, staro 45.000 let -  neandertalÄeva piÅ¡Äal. Cerkljanska se ne ponaÅ¡a le z bogato kulturno dediÅ¡Äino, kar dobro ve tista peÅ¡Äica ljudi, ki ste že obiskali nekoliko odroÄnejÅ¡e zelene doline, romantiÄne grape, Å¡irne gozdove ter sonÄne planote. Bogata, razgibana in slikovita narava vas bo skupaj s Å¡tevilnimi naravnimi in kulturnimi zanimivostmi ter izredno gostoljubnimi domaÄini, ki vam postrežejo z domaÄo hrano, nedvomno oÄarala, da se boste tja Å¡e radi vraÄali.'}, 275{id:3000, ll:new GLatLng(46.1294,15.5775), l:'VirÅ¡tanj', d:'VirÅ¡tanj je po vinogradniÅ¡kih griÄevnatih poboÄjih razloženo naselje, katerega ime se je prviÄ pojavilo v 13. stoletju. Kraj je baje dobil ime po Å¡tirih kamnih, mejnikih gosposke vinorodne posesti, po nemÅ¡ko imenovanih âvier Steinâ.SrediÅ¡Äe kraja predstavlja nekdanja viteÅ¡ka in vinska klet Banovina, ob kateri raste 120 let stara vinska trta. To, da ima kraj osrednjo vlogo v celotnem vinorodnem okoliÅ¡u, potrjuje uveljavljena in priznana znamka vina virÅ¡tanjÄan. Tesno povezavo kraja s tradicijo vinarstva dokazujeta tudi znamka vina VirÅ¡tanjÄan in pa Å marsko-virÅ¡tanjska vinska turistiÄna cesta VTC â 10.Cerkev sv. Filipa in Jakoba stoji na griÄu v Selah. V osnovi je gotska in se omenja že leta 1545. Iz tistega Äasa so tudi fragmentarno ohranjene freske v notranjÅ¡Äini. NovejÅ¡e freske iz leta 1862 so delo Tomaža Fantonija. Leta 1826 so cerkvi dozidali zvonik in prezbiterij, ob koncu 19. stoletja pa Å¡e zakristijo. Cerkev je znaÄilna gotska, v baroku preoblikovana podeželska podružnica.'}, 276{id:2999, ll:new GLatLng(46.1319,15.599), l:'Imeno', d:'Imeno je obmejno gruÄasto in obcestno naselje, ki leži na Å¡iroki ravnini na desnem bregu Sotle. Poleg kmetijstva in uslužnostne obrti ustvarja utrip kraja sodobna vinska klet. Kraj se ponaÅ¡a tudi s stoletno tradicijo gasilstva. Zanimiv je nastanek krajevnega imena, povezanega s piljÅ¡tanjsko grofico Emo. Izvirno bi se torej kraj imenoval Emino, po zamenjavi samoglasnikov pa je nastalo Imeno. V bližini sta hipodrom in vzletiÅ¡Äe za Å¡portna letala, kraj pa se ponaÅ¡a tudi z novim Å¡portnim parkom. Na griÄu na Imenski gorci, vzhodno od Imenega, stoji cerkev Sv. Križa. Kasneje predelana cerkev datira v drugo Äetrtino 15. stoletja. Danes lahko vidimo Å¡e nekatere ohranjene poznogotske stavbne elemente in poslikave. Poslikava ladje in glavni oltar sta iz leta 1919. Na vrhu Imenske gorce pri lovskem domu je razgledna toÄka.'}, 277{id:2829, ll:new GLatLng(46.1329,14.9987), l:'Zagorje ob Savi', d:'Zagorje je urbanizirano naselje ob reki Savi. Intenzivneje se je priÄel razvijati s prihodom železnice in kopanjem premoga. kraj se je Å¡Äasoma zaÄel spreminjati v industrijsko srediÅ¡Äe. Glede na to da je Zagorje Å¡e vedno predvsem industrijsko srediÅ¡Äe, pa ima bogato kulturno življenje (gledaliÅ¡Äa, pevski zbori, vsakoletna slikarska kolonija, pihalni orkester), ter bogato druÅ¡tveno življenje. Za obiskovalca so zelo zanimivi okoliÅ¡ki kraji, ter hribi (ÄemÅ¡eniÅ¡ka planina, Zasavska sveta gora, Äebine, Kum) ki nudijo brezmejne možnosti za pohodniÅ¡tvo, in sprostitev v naravi. '}, 278{id:2825, ll:new GLatLng(46.1356,14.7443), l:'MoravÄe', d:'MoravÄe so staro naselje, ki je bilo najprej kot fara omenjeno že med leti 1232 - 1246. Stara okrogla urbana zasnova MoravÄ se je ohranila do danes, medtem ko novi del razvija na vzhodni strani. Kraj je nastal na križiÅ¡Äu krajevnih cest, ki se stekajo proti s parkom obdani župnijski cerkvi sv. Martina v srediÅ¡Äu kraja. Danes v samem srediÅ¡Äu stoji tudi spomenik svetovno znanega matematika Jurija Vege. Posebnost sta tudi Jurkova hiÅ¡a, kjer se je rodil jezikoslovec in pisatelj Fran Detela in Balijeva kajža, ki je proglaÅ¡ena za kulturni spomenik lokalnega pomena. MoravÄe so od leta 1995 upravno srediÅ¡Äe novonastale obÄine.'}, 279{id:3006, ll:new GLatLng(46.1377,14.4145), l:'Medvode', d:' ObÄina Medvode meji na Mestno obÄino Ljubljana, oddaljena od slovenskega glavnega mesta 12 km. SrediÅ¡Äe obÄine je ob sotoÄju rek Save in Sore ter ob stiÄiÅ¡Äu cest, ki vodijo proti Ljubljani, Gorenjski in mednarodnemu letaliÅ¡Äu Brnik.Oddaljenost Medvod do Benetk je 200 km, do Dunaja 350 km in do Zagreba 145 km. Zgodovinski viri in Å¡tevilne arheoloÅ¡ke najdbe priÄajo, da so tu potekale pommbne prometne povezave z naÅ¡imi kraji. Na povrÅ¡ini 78,5 km2 živi v 31 naseljih veÄ kot 14.300 prebivalcev. ObÄina Medvode ni privlaÄna le zaradi svoje pestre zgodovine, zanimive geografske lege in znamenitih osebnosti, ki so se rodile v kraju, temveÄ postaja eno najprivlaÄnejÅ¡ih turistiÄnih stiÄiÅ¡Ä, predvsem za prebivalce glavnega mesta Republike Slovenije Ljubljane. Zato so Medvode nedvomno ZELENA VRATA GLAVNEGA MESTA. '}, 280{id:3243, ll:new GLatLng(46.146,15.0832), l:'Hrastnik', d:'Je industrijsko in rudarsko mestno naselje, ki se vije ob potoku Boben in na strmih poboÄjih n
280ad njim.  ObmoÄje je bilo poseljeno že v rimski dobi, v srednjem veku pa so nastali kmeÄki zaselki. Kraj se prviÄ omenja v 13 stoletju. Naselje je nastalo leta 1822, ko so zaÄeli z izkopavanjem rjavega premoga. Razvoj kraja je leta 1848 pospeÅ¡ila novo grajena železniÅ¡ka proga. Leta 1860 sta bili zgrajeni kemiÄna tovarna in steklarna. Mesto se je moÄno Å¡irilo, tako da so po letu 1960 zgradili nova blokovska naselja. Danes s posebnimi sanacijskimi programi odpravljajo osledice veÄletnega onesnaženja.'}, 281{id:2998, ll:new GLatLng(46.1503,15.5623), l:'Olimje', d:'V rodovitni in mirni dolini pod goro Rudnico se nahaja naselje Olimje. Osrednji del kraja predstavlja obnovljen samostanski kompleks gradu s cerkvijo, ki jo krasijo zlato-Ärni baroÄni oltarji.V grajskem stolpu se nahaja znamenita lekarna, obogatena s freskami, ki je ena najstarejÅ¡ih ohranjenih redovniÅ¡kih lekarn v Evropi. Pred samostanom se razprostira botaniÄni vrt s preko 160 vrstami zdravilnih zeliÅ¡Ä. Danes v samostanu živijo patri minoriti.Bogastvo turistiÄne ponudbe kraja zagotavljajo domaÄije s pristno ponudbo uveljavljenih vin in domaÄih jedi. Ponudbo pestrijo Å¡e domaÄa Äokolada, pivo, golf igriÅ¡Äe, pravljiÄna dežela ter reja jelenov in malih okrasnih živali.V romarski cerkvi Marijinega Vnebovzetja praznujejo žegnanje 15. avgusta. Letos bo v procesijo vkljuÄen blagoslov treh novozgrajenih kapelic.'}, 282{id:2697, ll:new GLatLng(46.1524,13.7444), l:'Most na SoÄi', d:'"Opis in legaMost na SoÄi leži na skalnatem pomolu nad sotoÄjem SoÄe in Idrijce, ki sta s svojima strugama, vrezanima globoko v skalnata korita, naselju nudili izvrstno obrambno zaÅ¡Äito. Zaradi akomulacijskega jezera HE Doblar so danes korita zalita, pod naseljem pa se razliva jezero, privlaÄno za ribiÄe in obiskovalce, ki uživajo na urejenih, razglednih in nezahtevnih sprehajalnih poteh.  PreteklostIzjemne arheoloÅ¡ke najdbe â na Mostu na SoÄi so odkrili preko 7000 predvsem železnodobnih grobov â uvrÅ¡Äajo ta kraj med najpomembnejÅ¡a prazgodovinska najdiÅ¡Äa v Evropi. Bogate najdbe segajo od mlajÅ¡e bronaste dobe pa do rimskega obdobja, najveÄ pa jih je zapustila železnodobna skupnost, ki je prav po naÅ¡em naselju dobila naziv »svetolucijska kultura«. Najdbe so razstavljene v muzejih na Dunaju, v Trstu in v Tolminu; pa tudi arheologi novoustanovljenega Tolminskega muzeja Å¡e vedno preseneÄajo z novimi, izjemnimi odkritji."'}, 283{id:2837, ll:new GLatLng(46.153,15.0474), l:'Trbovlje', d:'Trbovlje je urbanizirano rudarsko naselje, ki je razpotegnjeno po dolini potoka TrboveljÅ¡Äica. razvoj mesta je tesno povezan s premogovniÅ¡tvom. ZaÄetki rudarjenja segajo v leto 1804, veÄji pomen pa je dobilo z izgradnjo železnice po Savski dolini. Z premogovniÅ¡tvom se je zaÄela razvijati tudi industrija (cementarna, steklarna, opekarna). V zgornjih Trbovljah je tako nakupovalno srediÅ¡Äe, bolniÅ¡nica, Å¡ola, gimnazija, in Å¡portno-rekreacijsko obmoÄje z razliÄnimi namenskimi objekti. drugo srediÅ¡Äe se je razvilo v osrednjem industrijskem delu, kjer so delavske kolonije ter poslovno in kulturnosrediÅ¡Äe. Zaradi onesnaženega zraka so pri termoelektrarni zgradili 362 m visok dimnik. '}, 284{id:3096, ll:new GLatLng(46.1543,15.2362), l:'LaÅ¡ko', d:'LaÅ¡ko je prijetno mesto ob spodnjem toku reke Savinje. Leži na nadmorski viÅ¡ini 228 m, skoraj v srediÅ¡Äu Slovenije. Posebne naravne danosti, bogata kulturno-zgodovinska dediÅ¡Äina in pester celoletni in živahen kulturni, Å¡portni in turistiÄni utrip so odlike kraja, ki se kot trg prviÄ omenja leta 1227, mesto pa je LaÅ¡ko postalo ob svoji 700-letnici, leta 1927. Naselbina danaÅ¡njega LaÅ¡kega pa sega daleÄ nazaj v zgodovino. Staro mestno jedro se nahaja pod poboÄjem Huma (583 m), ki je prijetna in zelo obiskana izletniÅ¡ka toÄka. LaÅ¡ko z svojo ožjo in Å¡irÅ¡o okolico nudi obilico priložnosti za sprehode, oglede in popotovanja. Obiskati velja neÅ¡tete okoliÅ¡ke cerkve ali morda ostanke Kartuzije JurkloÅ¡ter. Na koncu ReÄiÅ¡ke doline lahko obÄudujete mojstrovino PleÄnikove Å¡ole, posveÄeno blaženemu Å¡kofu A. M. SlomÅ¡ku. Na senožetih nad Rimskimi Toplicami pa vabi k obisku etnografsko urejena domaÄija pesnika balad in romanc Antona AÅ¡kerca. Za dodatne predloge obiÅ¡Äite spletn
284o stran:www.stik-lasko.siVabljeni!'}, 285{id:2972, ll:new GLatLng(46.156,15.6073), l:'PodÄetrtek', d:'Obmejno srediÅ¡Äno naselje z gruÄastim trÅ¡kim jedrom leži v ozki stranski dolini in na njenih poboÄjih med mejno reko Sotlo ter vzhodnimi poboÄji gozdnate Rudnice. Je srediÅ¡Äe obÄine PodÄetrtek (61 km, 3.374 prebivalcev) in pokrajine Srednje Sotelsko.Na vzpetini nad krajem se dviga grad PodÄetrtek, ki se prviÄ omenja že v 13. stoletju, danaÅ¡njo podobo pa je dobil v 18. stoletju, ko so ga obnovili grofje Attemsi. TrÅ¡ke pravice si je kraj pridobil v 15. stoletju. Od takrat so ob Äetrtkih potekali sodni in trÅ¡ki dnevi, ki so bili povezani z imenom kraja. Ob gradu se razteza gozdni rezervat lipe in Ärnega gabra. Pod gradom je ob slikoviti soteski potoka zgrajena župnijska cerkev Sv. Lovrenca. DanaÅ¡njo funkcijo srediÅ¡Änega naselja dopolnjujejo Å¡tevilne obrtne dejavnosti, centralna osnovna Å¡ola in vrtec, zdravstveni dom z lekarno, poÅ¡ta, banka ter vloga obÄinskega in turistiÄnega srediÅ¡Äa. V neposredni bližini jedra naselja se nahajajo priznane Terme Olimia.'}, 286{id:2833, ll:new GLatLng(46.1564,14.9293), l:'Izlake', d:'Izlake so urbanizirano naselje raztegnjeno v MoravÅ¡ko - Trboveljskem podolju. Kraj je znan po vsakoletni Slikarski koloniji. Na razgledni toÄki nad krajem stoji cerkev sv. Jurija iz leta 1523. Kraj je tudi zelo privlaÄen in poznan po Medijskih toplicah. '}, 287{id:2745, ll:new GLatLng(46.1651,14.3078), l:'Å kofja Loka', d:'"Å kofja Loka, tisoÄletno mesto ob sotoÄju Poljanske in SelÅ¡ke Sore, je bila kot srediÅ¡Äe LoÅ¡kega gospostva 830 let last freisinÅ¡kih Å¡kofov, ki so kraju vtisnili neizbrisen peÄat.Staro mestno jedro se ponaÅ¡a s Å¡tevilnimi znamenitostmi preteklih dni, nad mestom pa kraljuje LoÅ¡ki grad, zgrajen že pred letom 1202. Å kofja Loka velja za najlepÅ¡e ohranjeno srednjeveÅ¡ko mesto v Sloveniji; bogata kulturna dediÅ¡Äina se prepleta z neokrnjeno naravo, kar je dalo mestu naziv galerija v naravi, slikovitost in barvitost hiÅ¡nih fasad pa botrujeta Å¡e eni oznaki - pisana Loka.Å kofja Loka (360°)"'}, 288{id:3731, ll:new GLatLng(46.1692,15.3935), l:'Kalobje', d:'Na jugozahodnem delu obÄine, na severnem delu posavskega hribovja, se nahaja kopasti hrib Kalobje, ki se prviÄ omenja leta 1278 kot Vila Chalop. PomembnejÅ¡a obeležja v kraju so romarska cerkev Marijinega imena,KalobÅ¡ki rokopisi ter kužno znamenje. Osrednjo romanje h KalobÅ¡ki Mariji je prvo nedeljo po mali maÅ¡i.Kar obiskovalce najbolj prevzame na Kalobju, je Äudovit razgled in neokrnjena narava. ObiÅ¡Äete pa lahko tudi zeliÅ¡Äno kmetijo Kalan ( bioloÅ¡ka pridelava, roÄno obiranje, naravno suÅ¡enje) in zavod za naravovarstveno kmetovanje Planinca.'}, 289{id:4439, ll:new GLatLng(46.1696,14.6907), l:'Lukovica', d:'ObÄina Lukovica je mlada podeželjska obÄina, ki se ponaÅ¡a z bogato tradicijo in zgodovino.'}, 290{id:2705, ll:new GLatLng(46.1842,13.7327), l:'Tolmin', d:'Opis in legaTolmin, mesto, po katerem nosi ime celotna pokrajina, je najveÄji kraj v Zgornjem PosoÄju. Je gospodarsko, kulturno in upravno srediÅ¡Äe doline. Leži na sonÄni terasi nad sotoÄjem SoÄe in Tolminke, ravno prav je umaknjen iz strmih gorskih dolin, da je zima prijazna in ravno prav oddaljen od morja in goriÅ¡ke ravni, da je prijazno tudi poletje. NaÅ¡e poglavje zajema tudi obmoÄje dolin in gorskih vasi nad Tolminko in ZadlaÅ¡Äico, ter zaledje VolÄ in Äiginja vse do državne meje na Kolovratu. PreteklostTolminska je zapisana v zgodovini kot puntarska dežela. SrednjeveÅ¡ki dokumenti priÄajo o celi vrsti kmeÄkih uporov, ki so se konÄali z velikim tolminskim puntom leta 1713. S Tolminske se je razÅ¡iril na GoriÅ¡ko, v Brda in Äez Kras vse do severne Istre. Upor je zaduÅ¡ila cesarska vojska, enajst voditeljev so obglavili. V prvi svetovni vojni je bil Tolmin izhodiÅ¡Äe zmagovitega preboja SoÅ¡ke fronte. Zgodovino kraja in Å¡irÅ¡ega obmoÄja slikovito prikazuje Tolminski muzej. '}, 291{id:3001, ll:new GLatLng(46.1962,15.5957), l:'Pristava pri Mestinju', d:'GruÄasto naselje obkrožajo vinogradniÅ¡ka griÄevnata poboÄja, po katerih so speljane oznaÄene kolesarske steze in peÅ¡poti. V kraju delujejo podružniÄna osnovna Å¡ola in vrtec ter poÅ¡ta. Dom krajanov nudi prebivalcem možnost za druženje in rekreacijo. Božjepotna cerkev sv. Eme leži na istoimenskem hribu. Sedanja cerkev iz leta 1717 je naslednica starejÅ¡e, srednjeveÅ¡ke iz 15. stoletja. Cerkev so obnovili v letih 1835 in 1927 in sodi med pomembnejÅ¡e objekte baroÄne sakralne arhitekture tega obmoÄja.Skozi kraj poteka Emina romarska pot, ki povezuje kraje, neposredno povezane z življenjem sv. Eme. Po okoliÅ¡kih griÄih in dolinah stojijo Å¡tiri podružniÄne cerkve sv. Vida, sv. Areha, sv. Urbana in cerkev sv. Katarine.'}, 292{id:3853, ll:new GLatLng(46.207,15.1947), l:'Liboje', d:'Kraj Liboje je bil omenjen že zelo zgodaj, saj viri viri piÅ¡ejo o cerkvi sv. Neže v letu 1540. Pretežno kmeÄko okolje se je zaÄelo spreminjati z odprtjem rudnika rjavega premoga v letu 1815 in s priÄetkom izdelovanja najprej glinene, kasneje pa keramiÄne posode. Rudnik so zaprli leta 1972, tovarna keramike pa deluje Å¡e danes.Poleg tovarne keramike se vkraju ukvarjajo podjetja Å¡e z izdelavo kovinskih, lesnih izdelkov ter glasbil. Na terasah nad Savinjo se odvija pomembna dejavnost vzgoje drevesnih sadik in pridelovanja sadja.Zaradi svoje lege je kraj dobro izhodiÅ¡Äe za planinske in kolesarskeizlete, pohodniÅ¡tvo, Å¡portno plezanje ter jadralno padalstvo.Obiskovalce privablja planinski dom na Brnici in Å¡portno plezaliÅ¡Äe v južni steni KoteÄnika.Krajevna skupnost Liboje obsega dobrih 16 kvadratnik kilometrov ter ima 1.656 prebivalcev v naslednjih naseljih: Brnica, Kasaze in Liboje ter del naselja Zabukovica. V KS Liboje delujejo naslednja druÅ¡tva:Kulturna: KD Godba Liboje, KD Svoboda LibojeÅ portna: PD Liboje, Strelsko druÅ¡tvo Liboje in TuristiÄno Å¡portno druÅ¡tvo LibojeTuristiÄna: TÅ D LibojeGasilska: PGD Kasaze - LibojeOstala: DruÅ¡tvo upokojencev Liboje.'}, 293{id:2749, ll:new GLatLng(46.2206,14.1564), l:'Železniki', d:'"Železniki so osrednje naselje SelÅ¡ke doline. Naravne danosti so pripomogle, da je kraj že pod freisinÅ¡kimi Å¡kofi predstavljal pomembno gospodarsko srediÅ¡Äe; zgodovina je bila nekdaj tesno povezana z železarstvom, na kar spominjata edini v celoti ohranjeni plavž v Sloveniji ter slikovita stavbna arhitektura. Železniki z bližnjimi vasmi predstavljajo pravo etnografsko zakladnico; klekljana Äipka in dražgoÅ¡ki kruhek sta ime doline ponesla v svet, prav tako pa tudi slovenski impresionist Ivan Grohar, k
293aterega življenje in delo lahko spoznate v njegovi rojstni hiÅ¡i."'}, 294{id:3105, ll:new GLatLng(46.2215,15.3971), l:'Å entjur', d:'Å ENTJUR je 11 km oddaljen iz Celja, 4 km do prikljuÄka na avtocesto v Dramljah, v bližini pa so tudi veÄji turistiÄni termalni centri RogaÅ¡ke Slatine in PodÄetrtka. Ime Å entjur se prviÄ omenja leta 1340, ko se je zaÄel razvijati okoli prvotne cerkve Svetega Jurija, sicer pa sledovi ÄloveÅ¡ke kulture segajo vse do mlajÅ¡e kamene dobe.Zgornji trg Å entjurja, ki dominira nad mestom s cerkvijo Svetega Jurija je bil dom znamenitih skladateljev Ipavcev in je preurejen v muzej s poroÄno dvorano, v kleti je vinoteka vrhunskih vin, vrt pa krasijo stara lipa in PleÄnikov vodnjak. Na razgibanem hribu Rifniku, ki ponosno obvladuje Å¡entjursko dolino, je arheoloÅ¡ki park s saniranimi temelji dveh starokrÅ¡Äanskih cerkva, sedmih hiÅ¡ in obzidja s stražarnicami ter rekonstruirana prazgodovinska hiÅ¡a. V letu 2006 smo v Zgornjem trgu Å entjur odprli tudi Muzej zakladi Rifnika, kjer lahko obÄudujete preko 600 eksponatov z arheoloÅ¡kih izkopavanj.Tudi okoliÅ¡ki kraji nudijo možnost za aktivno preživljanje prostega Äasa. OznaÄena planinska pot iz Å entjurja nas vodi na hrib Resevno s planinskim domom in razglednim stolpom. Na Ponikvi je rojstna hiÅ¡a blaženega Antona Martina SlomÅ¡ka. Ljubitelji narave se lahko podate na kolesarsko pot mimo SlivniÅ¡kega jezera ter ptiÄjega rezervata do naselja Loka, kjer si lahko ogledate LoÅ¡ke glažute ali pa se povzpnete na bližnji hrib Žusem z dvema cerkvicama.'}, 295{id:2885, ll:new GLatLng(46.2221,14.6074), l:'Kamnik', d:'Veliko je mest na svetu, ki se odlikujejo po svoji velikosti, pomembnosti, položaju, lepotah in zgodovini. Primerjati Kamnik s katerim od teh je težka naloga, kajti Kamnik je majhno mesto, nastalo ob bregovih reke Bistrice, kjer se patina streh, cerkvenih zvonikov in ruÅ¡evin staplja z zeleno sosednjih hribov, ravnin ter obroblja z verigo KamniÅ¡kih Alp. To je vsebina, ki daje mestu duÅ¡o in izpriÄuje bogato zgodovino malega naroda, ki je na stiÄiÅ¡Äu romanskih, nemÅ¡kih ter madžarskih vplivov uspel obdržati svoj jezik in kulturo. Kamnik je živel in Å¡e vedno živi na preseÄiÅ¡Äih, kar mu omogoÄa, da predstavlja pomemben delÄek v mozaiku naÅ¡e dežele.'}, 296{id:3741, ll:new GLatLng(46.2223,15.3111), l:'Å tore', d:'ObÄina Å tore se razprostira na 28,1 km2, na pretežno griÄevnatem obmoÄju ob reki Voglajni, na vzhodnem robu Celjske kotline. ObÄina Å¡teje približno 4.144 prebivalcev, ki živijo v 12 naseljih: Draga, Javornik, Kanjuce, Kompole, LaÅ¡ka vas pri Å torah, Ogorevc, PeÄovje, Prožinska vas, Svetina, Svetli dol, Å entjanž nad Å torami in Å tore. Na vzhodu obÄina meji na ObÄino Å entjur, na severu in zahodu na ObÄino Celje, na jugu pa na ObÄino LaÅ¡ko.'}, 297{id:2959, ll:new GLatLng(46.2284,15.699), l:'Rogatec', d:'"ObÄina Rogatec se nahaja v jugovzhodnem delu Slovenije (Savinjska statistiÄna regija), ob meji s sosednjo Republiko HrvaÅ¡ko; ima mednarodni mejni prehod Dobovec in meddržavni mejni prehod Rogatec. Velikost obÄine je okrog 40 km2.TuristiÄno prepoznavna in zanimiva je v obÄini Rogatec predvsem naravna in kulturna dediÅ¡Äina. Temeljni nosilec razvoja turizma predstavlja zaokrožen kompleks, ki vkljuÄuje renesanÄno - baroÄni dvorec Strmol, najveÄji etnoloÅ¡ki muzej na prostem, trÅ¡ko jedro in konjeniÅ¡ki center. Poseben poudarek v strategiji razvoja turizma je na razvoju t.im. eko-turizma. Notranji potenciali obmoÄja omogoÄajo turistom prijetno preživljanje prostega Äasa v  izobraževalnem in sprostitvenem pomenu, poudarek je na domaÄi kulinariki.  "'}, 298{id:3993, ll:new GLatLng(46.2288,15.5185), l:'Å marje pri JelÅ¡ah', d:'ObÄina Å marje pri JelÅ¡ah leži na griÄevnatem svetu Zgornjesotelskega obmoÄja na sotoÄju Å¡tirih potokov. Å marski svet ne pozna velikih prostranstev. Je raznolik in prikupno razÄlenjen, prav po evropsko barvit in veÄplasten. Na obmoÄju obÄine so bili staroselci že Iliri, pozneje Kelti in Rimljani. Davni in novejÅ¡i Äasi se zgovorno zrcalijo v kulturnozgodovinskih spomenikih. Å tevilne starosvetnosti, ki v Å¡marski obÄini najbolj izstopajo v podobi etnoloÅ¡kih spomenikov, so neloÄljivi del tiste celote, ki daje Å¡marskemu svetu poseben Äar. Å marska obÄina je prepletena z dvema krakoma Å marsko-virÅ¡tanjske vinske turistiÄne
298ceste, ob kateri se razvrÅ¡Äajo Å¡tevilni ponudniki domaÄe kulinarike in rujne kapljice, razvija pa se tudi nova ponudba dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Vinska turistiÄna cesta pa ne pripelje le do hrane in pijaÄe, temveÄ tudi do Å¡tevilnih kulturno-zgodovinskih in etnoloÅ¡kih znamenitosti, s katerimi je obÄina prav na gosto posejana. '}, 299{id:2893, ll:new GLatLng(46.23,15.2639), l:'Celje', d:'"Kjer se Voglajna izlije v Savinjo in ta naredi okljuk proti Savi na jugu, se razteza Celje, po velikosti tretje mesto v Sloveniji. Ostanki materialne kulture priÄajo o bogatih in burnih zgodovinskih stoletjih. Sprva Keleia, naselbina Keltov, v kateri so kovali noriÅ¡ki denar, se je v Äasu cesarja Klavdija razvila v najpomembnejÅ¡i rimski trg in kot Celeia veljala za pomembno gospodarsko in vojaÅ¡ko srediÅ¡Äe. S poknežitvijo mogoÄnih celjskih grofov (1436), ki so se ob pomoÄi nemÅ¡kega cesarja Sigismunda LuksemburÅ¡kega s Habsburžani vedno bolj srdito spopadali za politiÄni primat v srednji Evropi, je Celje postalo knježja prestolnica. Leta 1456, ko so v Beogradu ogrski tekmeci usmrtili grofa Ulrika II., je krik ""Danes grofje celjski in nikdar veÄ"" prekinil vladavino in mesto je preÅ¡lo pod Habsburžane. Kljubovalo je nesreÄam in sovražnikom (poplavam, Turkom), a se Å¡e naprej razvijalo in utrjevalo svoj položaj enega najpomembnejÅ¡ih mest Spodje Å tajerske s cvetoÄo trgovino in obrtjo. ŽelezniÅ¡ki tiri so leta 1846 prinesli tudi industrializacijo, ki je zaznamovala konec starih Äasov in prehod v novo razburljivo stoletje, v katerem je Celje mesto z živahnim kulturnim in turistiÄnim utripom, razvitim družabnim življenjem, trgovsko-obrtnim in sejemskim srediÅ¡Äem ter privlaÄno okolico."'}, 300{id:3857, ll:new GLatLng(46.2301,15.1533), l:'Griže', d:'NajstarejÅ¡a omemba Griž je iz leta 1241. Tako lahko sklepamo, da je bila že v prvi polovici 2. tisoÄletja na kraju, kjer danes stoji cerkev, sezidana prvotna cerkev. Danes Krajevna skupnost Griže obsega skoraj 20 kvadratnik kilometrov ter ima nekaj manj kot 3000 prebivalcev v naslednjih naseljih: Griže, Migojnice, Pongrac, Zabukovica. V krajevni skupnosti delujejo naslednja druÅ¡tva: Kulturna: KUD Svoboda Griže, KD Godba ZabukovicaÅ portna: DÅ R Partizan Griže, Å ahovski klub Griže, Planinsko druÅ¡tvo Zabukovica, Å portno druÅ¡tvo Risi in Å portno druÅ¡tvo LevitacijaTuristiÄna: TD Griže in EtnoloÅ¡ko druÅ¡tvo SreÄnoOstala: DruÅ¡to upokojencev Griže, LD Gozdnik Griže.'}, 301{id:4407, ll:new GLatLng(46.2354,15.6382), l:'RogaÅ¡ka Slatina', d:'ObÄina RogaÅ¡ka Slatina je obmejna, turistiÄna obÄina, ki leži v vzhodni Sloveniji. Sedež obÄine, ki združuje krajevne skupnosti RogaÅ¡ka Slatina, Kostrivnica in Sv. Florijan je v kraju RogaÅ¡ka Slatina od leta 1994. V obÄini živi veÄ kot 11.500 prebivalcev, od tega jih malo manj kot polovica (5.500) živi v mestu RogaÅ¡ka Slatina. Razprostira se po treh dolinah, ob Ratanskem in Irskem potoku, oba pa se zlivata v Ložnico. Njeno pokrajino sestavljajo prijazne gorice, na skrajnem severu obÄine pa leži najviÅ¡ji BoÄ (978 m) z razglednim stolpom in krajinskim parkom BoÄ-PleÅ¡ivec, v katerem se nahaja edinstveno rastiÅ¡Äe velikonoÄnice (Pulsilla Grandis), redke vrste cvetoÄe stepske rastline. Na izlet vabijo tudi vzpetine v okolici zdraviliÅ¡kega kompleksa: Bellevue, CvetliÄni in TavÄarjev hrib, Janina, Rodne ter TržaÅ¡ki hrib. Å tevilni gozdovi prispevajo k toplemu in vlažnemu podnebju, zato ima obÄina prijetno subpanonsko klimo z milimi zimami. Po griÄih do nadmorske viÅ¡ine 500 metrov uspevajo razliÄne sorte vinske trte. RogaÅ¡ka Slatina sodi s svojo veÄstoletno turistiÄno zgodovino in velikim obsegom turistiÄnega prometa med najstarejÅ¡e in najpomembnejÅ¡e turistiÄne kraje v Sloveniji. ZdraviliÅ¡ka dejavnost ter z njo povezane dejavnosti so bile skozi pretekla stoletja odloÄilen dejavnik razvoja in izgleda naselja, saj se je izoblikovalo znaÄilno zdraviliÅ¡ko-turistiÄno jedro mesta RogaÅ¡ka Slatina z bogato stavbno dediÅ¡Äino. Druga gospodarska panoga, ki je zaznamovala preteklost in kroji sedanjost tega prostora, je steklarska industrija. '}, 302{id:3733, ll:new GLatLng(46.2373,15.3653), l:'Blagovna', d:'Na severozahodnem delu obÄine v vasi GoriÄica stoji graÅ¡Äina Blagovna iz 17. stoletja,ki je dala kraju poseben peÄat. V kraju si lahko ogledate cerkev sv. Rozalije z iluzioniostiÄnimi freskami Frana JelovÅ¡ka in bogato rezljanimi baroÄnimi lesenimi vratami, Å¡tevilne ribnike, ki omogoÄajo Å¡portni ribolov. Krasijo jih lokvanji, vodni oreÅ¡Äek in rogoz. S kmetije Žonta v Cerovcu pa lahko na konju odjezdite naravnost do partizanske bolnice Zima.'}, 303{id:2585, ll:new GLatLng(46.2377,14.3557), l:'Kranj', d:'Kranj je slikovito zgodovinsko mesto na skalnatem pomolu med gorskima rekama Savo in Kokro. Lež
303i na križiÅ¡Äu pomembnih prometnih poti, ki povezujejo Severno Evropo s Sredozemljem ter Zahodno Evropo z Vzhodno Evropo. Danes je Kranj Äetrto najveÄje mesto v Sloveniji ter gospodarsko, kulturno in Å¡portno srediÅ¡Äe Gorenjske. '}, 304{id:3859, ll:new GLatLng(46.2378,15.1515), l:'Vrbje', d:'"GruÄasto naselje se nahaja med savinjsko železnico na severu(Celje- Velenje) ter Podvinsko Strugo na jugu. Naselje je poznano po kar nekaj posebnostih kot sta naprimer izvir potoka Lave in 13,5 ha velik ribnik, katerega je v letu 1990 hudo prizadejala poplava.Zaradi sestave tal (apnenca, laporja in gline) je nastalo nekaj izvirov kar sredi ravnine.Življenje VrbenÄanov je že od nekdaj povezano z vodo, izviri, žagami, mlini, kmetijstvom in ribogojniÅ¡tvom. Pomemben del predstavlja tudi življenje ob umetnem ribniku Vrbje, katerega velika vodna povrÅ¡ina ima naravovarstven in gospodarski pomen. Nastal je na obmoÄju nekdanjih gromoznic ter divjih odlagaliÅ¡Ä in predstavlja eno izmed zadnjih mokriÅ¡Ä v tem delu Slovenije. Je pomemben prostor v katerem živi vrsta živih bitij, kjer je bujno rastlinstvo in primeren prostor za ljubitelje narave.Krajevna skupnost Vrbje obsega dobra 2,5 kvadratna kilometra in ima 586 prebivalcev v nasledju Vrbje. DelujoÄa druÅ¡tva:Kulturna: DK VrbjeÅ portna: Å portno druÅ¡tvo VrbjeTuristiÄno: TuristiÄno druÅ¡tvo VrbjeGasilska: PGD VrbjeOstala: DU Vrbje, DruÅ¡tvo Mladi mrhar Vrbje, Avto moto klub ""Savinjska dolina"" Vrbje."'}, 305{id:3430, ll:new GLatLng(46.2444,15.1883), l:'PetrovÄe', d:'PetrovÄe ležijo v jugozahodnem delu Spodnje Savinjske doline in zaradi ugodne lege so tod mimo vodile pomembne prometne poti. Okrog cerkve se je razvilo staro kmeÄko jedro, novejÅ¡a naselja pa se Å¡irijo na vse strani.Moravski knez Bruno prvina je dal v 9. stoletju postaviti grad in cerkev, h kateri je spadalo tudi s pletenim plotom ograjeno zemljiÅ¡Äe in od tod izvira tudi ime kraja.PetrovÅ¡ka cerkev Matere božje je ena izmed petih Marijinih bazilik v Sloveniji in priljubljena romarska cerkev. Pod njenim oltarjem sta leta 1844 molila tudi habsburÅ¡ki cesar Ferdinand in cesarica Marija Ana.Danes KS PetrovÄe obsega slabih 12 kvadratnih kilometrov ter ima 2.387 prebivalcev, ki živijo v naslednjih naseljih: Arja vas, DobriÅ¡a vas, DreÅ¡inja vas, Mala PireÅ¡ica, Novo Celje, PetrovÄe, RuÅ¡e in ZaloÅ¡ka Gorica.V KS PetrovÄe delujejo naslednja druÅ¡tva:Kulturna: KD PetovÄeÅ pornta: Kolesarsko druÅ¡tvo Novak, Å pornto druÅ¡tvo PetrovÄe, Å Å D OÅ PetrovÄe, Karate klub PetrovÄe in KonjeniÅ¡ki klub GanymedTuristiÄna: TD PetrovÄeGasilska: PGD Arja vas, PGD DobriÅ¡a vas - PetrovÄe, PGD DreÅ¡inja vasOstala: DU PetrovÄe, Klub mladih, Dekanijska karitas PetrovÄe.Å irom po Sloveniji so PetrovÄe znane po Jožefovem sejmu, hmeljarskem likofu in adventnih sejmih v dvorcu Novo Celje.'}, 306{id:2857, ll:new GLatLng(46.2454,13.5784), l:'Kobarid', d:'Opis in legaKobarid, majhno in prijazno mestece, se nahaja na zgodovinskem križiÅ¡Äu poti skozi PosoÄje in proti Furlaniji. Poglavje Kobarida v tem naÅ¡em prospektu zajema tudi kajakaÅ¡ki center Trnovo ob SoÄi in za ljubitelje divjih voda najlepÅ¡i del SoÄe ter grebene Kolovrata in Matajurja, ki mejijo na sosednjo Italijo.  PreteklostÅ tevilne arheoloÅ¡ke najdbe iz železnodobnega grobiÅ¡Äa priÄajo o strateÅ¡kem pomenu kraja v davnini. NajveÄji peÄat je Kobaridu pustila 1. svetovna vojna, ko so v 12. soÅ¡ki bitki avstrijske Äete s podporo Nemcev uspeÅ¡no prebile fronto. Pripoved o zgodovini kraja in predvsem o SoÅ¡ki fronti je podana v KobariÅ¡kem muzeju, najboljÅ¡em evropskem muzeju leta 1993.'}, 307{id:2741, ll:new GLatLng(46.2516,15.1662), l:'Žalec', d:'Žalec leži v srediÅ¡Äu Spodnje Savinjske doline, obkroženo z griÄevjem in hribovskim svetom ter reko Savinjo in je njeno srediÅ¡Äe. Prve omembe Žalca segajo v leto 1182, leta 1256 je dobil trÅ¡ke pravice. Sledove bogate preteklosti je moÄ zaslediti v dobro ohranjenih zgradbah starega trÅ¡kega jedra, od katerih naj omenimo Zotlovo domaÄijo iz 16. stoletja in Savinovo hiÅ¡o iz l. 1669, rojstno hiÅ¡a skladatelja Rista Savina, v kateri je Savinova spominska soba in likovni salon.
307Cerkev sv. Nikolaja se prviÄ omenja že l. 1173, ob njej je ohranjen obrambni stolp iz 16. stoletja. V bližini mesta stoji dvorec Novo Celje iz sredine 18. stoletja, ki velja za kopijo dunajskega Schönbrunna. V mestu je lepo urejen Å¡portni park in Å¡portna dvorana. Žalcu in okolici dajejo peÄat nasadi hmelja, po katerem dolino imenujejo tudi dolina zelenega zlata.'}, 308{id:3129, ll:new GLatLng(46.2531,14.4871), l:'Cerklje na Gorenjskem', d:'ObÄina Cerklje na Gorenjskem leži na prehodu Kranjskega polja v hriboviti svet KamniÅ¡kih Alp ter v griÄevnat svet TunjiÅ¡kega griÄevja na vzhodu. Ta dvojnost pokrajine se odraža v naravnih in družbenih pojavih, narekuje življenjski stil ljudi in z njim povezane dejavnosti in znaÄilnosti. Na razmeroma majhnem prostoru so vam na voljo Å¡tevilne izletniÅ¡ke toÄke in zanimivosti. Zagotovo poznate urejena smuÄiÅ¡Äa na Krvavcu. Po markiranih poteh se lahko povzpnete na Å tefanjo goro, Å enturÅ¡ko goro, Ambrož ali vrh Krvavca, kolesarite po gorskih in nižinskih poteh, se spustite s padalom. Poleg cerkva, ki krasijo podobo veÄine naselij, si lahko ogledate Å¡e druge kulturne znamenitosti, grad Strmol s parkom, samostan in cerkev v Adergasu, Hribarjevo vilo, spominski park pomembnih osebnosti in Å¡e mnogo drugega.Po aktivno preživetem dnevu v naÅ¡ih krajih se boste lahko okrepÄali v eni od domaÄih gostiln ali si poiskali prenoÄiÅ¡Äe, da lepa doživetja pri nas ne bodo prehitro minila.'}, 309{id:3727, ll:new GLatLng(46.2535,15.4455), l:'Ponikva', d:'Ponikva je mnogim poznana kot rojstni kraj Antona Martina SlomÅ¡ka. Nekaterim je poznana tudi kot vas z lepo cerkvijo, kot vas polna nasadov jabolk ali kot kraj, kjer stoji tudi železniÅ¡ka postaja z istim imenom.  Ljudje so na tem prostoru živeli že v mlajÅ¡i kameni dobi o Äemer priÄa najdba kamnite sekire. Bogat peÄat so pri nas pustili tudi Turki in Rimljani o Äemer prav tako priÄajo najdbe in ostanki nekaterih zgradb. Äe se odpravimo na pot z vlakom iz Celja proti Mariboru se nam že po nekaj postajah prikaže znana domaÄija Å¡e bolj znanega Slovenca Antona Martina SlomÅ¡ka. Na njegovi domaÄiji je danes urejen muzej. Vlak se ustavi na železniÅ¡ki postaji, ki leži v vasi Hotunje. Na sami postaji se lahko odloÄimo za pot proti Slomu, lahko pa se Å¡e prej odpravimo na sosednji hrib, kjer je rojstni kraj znanega kartografa in velikega vaÅ¡Äana Blaža Kocena. Po ogledu SlomÅ¡kove hiÅ¡e nas pot popelje na griÄ v vasi UniÅ¡e, kjer stoji majhna cerkvica Sv.Ožbalt in od koder se nam razprostre lep pogled na Ponikvo. Po poti naprej pridemo do samega centra, kjer si lahko ogledamo Äudovito vaÅ¡ko cerkev Sv.Martina. Poleg stoji pisarna TuristiÄnega druÅ¡tva in v njej lahko najdemo Äudovito predstavitev zgodovine kraja. V spomladanskih dneh se lahko odpravimo na ogled edinstvene cvetlice VelikonoÄnice, lahko se odpravimo naprej po SlomÅ¡kovi poti, lahko pa se ustavimo na kakÅ¡ni turistiÄni kmetiji in tam preživimo prijeten ostanek dneva. '}, 310{id:3432, ll:new GLatLng(46.2562,15.1221), l:'Å empeter', d:'"Å empeter v Savinjski dolini leži v osrÄju Slovenije. V prazgodovini je skozi dolino vila jantarska pot z Baltika v Italijo, pozneje je vodila skozi Å empeter rimska cesta EmonaâCeleiaâPetovio. Å empeter je znan predvsem po rimski Nekropoli, kjer si lahko ogledate izredno lepo ohranjene rimske izkopanine â nagrobnike bogatih meÅ¡Äanov iz Celeie; ter po jami Pekel â pravemu kraÅ¡kemu biseru sredi Å tajerske, ki ga je izdolbel potok PeklenÅ¡Äica. Ime jame izvira iz vraževerja domaÄinov, ki so v skalovju ob vhodu v jamo videli figuro peklenÅ¡Äka in si predstavljali, da tam vodijo vrata v pekel."'}, 311{id:4367, ll:new GLatLng(46.2616,14.2739), l:'Besnica', d:'Besnica je lepa slovenska vasica, ki leži v bližini Kranja. Ima predalpsko podnebje. Besnica je z vseh strani (razen na severu, kjer jo omejuje reka Sava) obdana s predalpskim hribovjem katerega pokriva meÅ¡ani gozd. Ravno zaradi obilo gozdov je v Besnici zelo popularno gobarjenje. Zaradi ugodne lege je besniÅ¡ka dolina varna pred industrijskimi vplivi iz Kranja pa tudi v Besnici ni nobene industrije, tako da sta zrak in narava Å¡e precej neokrnjena in ugodna za sprehode, smuÄanje, rekreacijo, pohode na bližnje vzpetine, piknike,... '}, 312{id:2961, ll:new GLatLng(46.268,13.9104), l:'Polje', d:'Vas v Spodnji bohinjski dolini z najbolj rodovitnim poljem v Bohinju je znana tudi po Hansenovi skakalnici, kjer so leta 1931 izvedli prvo mednarodno tekmovanje v smuÄarskih skokih.'}, 313{id:2589, ll:new GLatLng(46.268,14.3853), l:'Predoslje', d:'Posestvo z izjemno preteklostjo je blizu glavnega mesta Slovenije in le nekaj kilometrov od letaliÅ¡Äa J PuÄnika (Ljubljana) in avtocestnih povezav. S skoraj 500 ha naravnih lepot, s tisoÄer
313imi rastlinskimi in živalskimi vrstami na pragu Alp zagotavlja mir nedaleÄ od vsakdanjega vrveža. Naravno in kulturno dediÅ¡Äino posestva krona renesanÄni dvorec, dopolnjujejo pa nova konferenÄna dvorana, hotel s konferenÄnimi zmogljivostmi, wellness center, restavracija, tiskovno srediÅ¡Äe, konjeniÅ¡ki center, vadbiÅ¡Äe za golf, koÄe v gozdu, kozolci na travnikih. S sodobnimi zmogljivosti in predvsem z ekipo vrhunskih strokovnjakov z zahtevnimi protokolarnimi izkuÅ¡njami na Brdu ugodijo vsem željam in vam izpolnijo priÄakovanja odliÄnosti. Novi kongresni center je zleknjen ob robu parka in nad jezercem. V letu 2008 je bil srediÅ¡Äe slovenskega predsedovanja Evropski uniji. S posestvom ter z vsemi njegovimi protokolarnimi in tržnimi možnostmi upravlja Javni gospodarski zavod Brdo, ki skrbi tudi za grad Strmol, Vilo Podrožnik in slovensko Vladno palaÄo. '}, 314{id:2980, ll:new GLatLng(46.2716,13.9798), l:'NemÅ¡ki rovt', d:'"Obe vasi ležita nad Bohinjsko Bistrico. NemÅ¡ki rovt je gruÄasta vas s cerkvijo sv.Ahaca. Tam je tudi grb briksenÅ¡kih Å¡kofov; na Kobalovi hiÅ¡i pa si lahko ogledamo dobro ohranjene baroÄne elemente in poslikave. Na vhodu v vas stoji Penzion Resje, kjer lahko bivate v prijetno urejenih sobah in si privoÅ¡Äite dobro hrano v njihovi gostilni. Ravne pa ležijo ob smuÄiÅ¡Äu Kobla in sicer med med prvo in drugo postajo dvosedežnic. NedaleÄ od vasi
314je planinski dom Dr.Janeza Mencingerja, izletniÅ¡ka toÄka s pogledom na Julijske Alpe in na celotno Spodnjo bohinjsko dolino in jezero.Vse nadaljne pomembne informacije so navedene v kraju Bohinjska Bistrica."'}, 315{id:2964, ll:new GLatLng(46.2722,13.9176), l:'Kamnje', d:'Vasica v Spodnji bohinjski dolini ob reki Savi, nedaleÄ od vasi Polje na eni strani in Savica na drugi strani. V vasi je tudi edina pekarna v Bohinju. Vasica Žlan, kjer je samo nekaj hiÅ¡, leži nad vasjo Polje.'}, 316{id:2533, ll:new GLatLng(46.2738,13.9531), l:'Bohinjska Bistrica', d:'Bohinjska Bistrica je najveÄji kraj v Bohinjski kotlini. Tu je tudi sedež ObÄine Bohinj. Kraj ima svojo osnovno Å¡olo, avtobusno in železniÅ¡ko postajo ( tudi za avtovlak ), manjÅ¡e in veÄje trgovine, muzej, nekaj restavracij in gostiln, penzion s prenoÄiÅ¡Äi. V Bohinjski Bistrici je tudi kamp Danica, smuÄiÅ¡Äe Kobla, Å¡portna dvorana, nogometno igriÅ¡Äe in odprto igriÅ¡Äe za tenis. Namestitev pa je možna tudi v Å¡tevilnih zasebnih apartmajih in sobah, ki jih posredujejo vsi turistiÄno informacijski centri.'}, 317{id:3729, ll:new GLatLng(46.274,15.3928), l:'Dramlje', d:'Naselje Dramlje leži 7 km severno od Å entjurja ob avtocesti Celje- Maribor.Prvi lastniki tega obmoÄja so bili menihi ŽiÄke kartuzije, ki so imeli po drameljskih dolinah ribnike, v 14.st. pa so tu gospodovali Celjski grofje. Zaradi neokrnjene narave, predvsem pa zaradi vinorodnih poboÄij je kraj privlaÄna izletniÅ¡ka toÄka. Vredna ogleda je romarska cerkev sv. UrÅ¡ule, poleg katere je tudi planinska postojanka. Na organiziran pohod z domaÄim planinskim druÅ¡tvom se lahko podate drugo soboto v februarju.'}, 318{id:2505, ll:new GLatLng(46.2742,13.9515), l:'Bohinj', d:'Bohinj je kotlina, ki se razteza od Soteske do Ukanca. Na južni strani jo zapirajo bohinjske Spodnje gore, visoke do 2000 m, na severu pa Triglavsko pogorje s Triglavom (2864 m). Bohinj se deli na Spodnjo in Zgornjo dolino. V obeh dolinah je skupaj 24 vasi. Bohinj je ena najlepÅ¡ih dolin v osrÄju Julijskih Alp v Triglavskem narodnem parku. Visoke gore, zeleni gozdovi, lepe planine in senožeti s svojimi naravnimi lepotami, kulturno-zgodovinskimi spomeniki, prijazne vasi in naselja s hoteli, gostiÅ¡Äi in zasebnimi sobami nudijo gostom v Bohinju prijetno poÄutje. Bohinj je idealno izhodiÅ¡Äe za krajÅ¡e izlete in sprehode po urejenih poteh v dolini in za planinske in alpinistiÄne ture. Idealne možnosti za oddih nudi Bohinj v vseh letnih Äasih. Dolina se pozimi spremeni v zimsko Å¡portni center, poleti pa najlepÅ¡i biser doline, Bohinjsko jezero, vabi kopalce skupaj s Savo pa tudi kajakaÅ¡e in ribiÄe. DobrodoÅ¡li ste v Bohinju, kjer upamo, da boste med nami preživeli nepozabne trenutke in uživali v naÅ¡i ponudbi.Bohinj (360°)'}, 319{id:3443, ll:new GLatLng(46.2743,15.7917), l:'Žetale', d:'Zgodovina omenja Žetale že leta 1228. V starih cerkvenih knjigah se omenja ime Schiltarin (podatek gospoda župnika Zvera). Turki so veÄkrat opustoÅ¡ili Žetale. ObÄino Žetale sestavljajo naslednji kraji: Žetale, ÄermožiÅ¡e, Dobrina, KoÄice, Nadole, v katerih živi 1500 prebivalcev.Žetalsko dolino bogatijo Å¡tevilne cerkve. Cerkev Sv.BoÅ¡tjana iz leta 1415 je bila postavljena v spomin na Äas, ko je tod morila kuga. V bližini je mlajÅ¡a romarska cerkev Marije pomoÄnice iz leta 1725. V naselju je Å¡e cerkev Sv. Mihaela iz leta 1426. Pri Mohorju je cerkev Sv. Mohorja in Fortunata iz 15. stoletja. Po letu 1507 je postala obiskana romarska pot. V ÄermožiÅ¡ah pri Žetalah so sledovi neolitske naselbine. Iz Žetal vodi oznaÄena planinska pot na DonaÄko goro mimo Resenika in Medgorja na vzhodni tretji vrh po severni prepadni strani in je zavarovana z jekleno vrvjo ( pot Žetalskega Jožeta). Po razkoÅ¡nem jutranjem pogledu na Žetale z vzhodne strani, ko sonce obsije temna gozdnata poboÄja Maclja, vrh gore in Resenika, naselja Žetal, haloÅ¡ke vinograde in cerkev MarijotroÅ¡t, lahko ta kraj primerjamo z znanimi alpskimi turistiÄnimi kraji. Najbolj znana prireditev v Žetalah je kostanjev piknik v mesecu oktobru. 15. avgusta je romanje k cerkvi Marije pomoÄnice oz. MarijetroÅ¡t (domaÄe ime). Romanje k njej se imenuje Jarmek (nemÅ¡ko Jahrmarkt pomeni semanji dan), ko kupujejo odpustke na sejmu.Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si. '}, 320{id:2941, ll:new GLatLng(46.2745,13.8891), l:'Bohinjsko jezero', d:'Bohinjsko jezero.'}, 321{id:2967, ll:new GLatLng(46.2761,13.9289), l:'Savica', d:'Obe vasi v Spodnji bohinjski dolini, ob vznožju Rudnice, vÄasih polne boksita, ki so jih v obeh vaseh pridno predelovali. V Savici Å¡e danes deluje kovaÄ pri Polinarju, ki za kovanje Å¡e vedno uporablja zelo staro kladivo norec. Na Brodu pa je pod spomeniÅ¡kim varstvom hiÅ¡a bohinjskega pisatelja in advokata Janeza Mencingerja.'}, 322{id:2541, ll:new GLatLng(46.2768,13.829), l:'Ukanc', d:'Ta nekdanja planina leži na zahodni obali Bohinjskega jezera. Zapirajo jo mogoÄni vrhovi PrÅ¡ivca in Komne, na južni strani pa Vogel s svojim smuÄarskim centrom pozimi in razgledno toÄko poleti. NedaleÄ stran je slap Savica, katerega vode se napajajo iz Sedmerih triglavskih jezer.'}, 323{id:3056, ll:new GLatLng(46.2838,14.8891), l:'Å martno ob Dreti', d:'Je razloženo srediÅ¡Äno naselje na obeh straneh reke Drete pod obronki Menine planine. Na levi strani Drete sta zaselka Å utna in Vrhe z razloženimi domaÄijami, na desni strani pa Zgornje KraÅ¡e. V srediÅ¡Äu kraja se od ceste Nazarje - Gornji Grad odcepita krajevni cesti preko prelaza Lipa v Vransko, ter na Brdo. V vaÅ¡kem jedru stoji župnijska cerkev sv. Martina, po kateri je kraj dobil ime, prviÄ pa je omenjena leta 1426. Kraj je bil nekdaj znan po splavarstvu, ki je zamrlo po drugi svetovni vojni. V kraju je Å¡ola z nižjimi razredi, poÅ¡ta, gostilna, gostiÅ¡Äe, trgovina, gasilski dom in Å¡portno rekreacijski center RaÄnek. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom in delom v razliÄnih podjetjih, veÄinoma v Nazarjah. Iz kraja so možni prikupni izleti v okoli ležeÄe hribovje (Menina, Äreta, Dobrovlje) in lepe zaselke (Rovt, Brdo).'}, 324{id:2983, ll:new GLatLng(46.2843,13.9615), l:'Bitnje - Lepence - Log', d:'Vse tri vasi ležijo neposredno pred Bohinjsko Bistrico ob reki Savi Bohinjki. V tem predelu Save se zelo radi zadržujejo ribiÄi. V vasi Bitnje, ki leži v neposredni bližini arheoloÅ¡keko bogatega Ajdovskega gradca, stoji lepa cerkev Marijinega vnebovzetja z zlatim oltarjem in najlepÅ¡im renesanÄnim vhodom na Gorenjskem. Vse ostale pomembne informacije so navedene pri kraju Bohinjska Bistrica.'}, 325{id:3433, ll:new GLatLng(46.2885,15.3064), l:'Vojnik', d:'Severno od knežjega mesta Celje je pokrajina, kjer se skrivajo zakladi neokrnjene narave, kolesarskih in pohodnih poti ter prijaznih ljudi. TuristiÄni katalog DobrodoÅ¡lica raznolikosti vas popelje po vseh bolj in manj znanih poteh teh krajev. Obiskovalcem, ki so Å¡portno navdi
325hnjeni, so na voljo igriÅ¡Äa za tenis, koÅ¡arko, nogomet, odbojko ... Priljubljena gostiÅ¡Äa in turistiÄne kmetije vam omogoÄijo, da si naberete novih moÄi in poskusite dobrote, ki so jih poznale že naÅ¡e babice.Vojnik (360°)'}, 326{id:2537, ll:new GLatLng(46.2898,13.8967), l:'Stara Fužina', d:'"TipiÄna alpska vas z ohranjenimi starimi kmeÄkimi domovi; PlanÅ¡arski muzej, vaÅ¡ka gostilna s staro lajno; v bližini je HudiÄev most in v nadaljevanju znamenita korita Mostnice."'}, 327{id:3448, ll:new GLatLng(46.2902,15.7174), l:'Stoperce', d:'Stoperce ležijo v srediÅ¡Äu zahodnih Haloz, ob cesti Ptujska Gora-Rogatec, kamor se stekajo ozke in dolge haloÅ¡ke doline.Ptujski grof Bernard je leta 1399 izroÄil ptujskima samostanoma minoritov in dominikancev zemljiÅ¡ki posesti v Podlehniku in Jesenici. Vendar je bila izroÄitev vezana na pogoj, ko izumre rodbina ptujskih grofov moÅ¡kega spola. To se je zgodilo leta 1438. Minoriti so si obdržali Å¡e neobljudeno gozdnato povrÅ¡ino od MajÅ¡perka do RogaÅ¡kega hribovja ali pozneje imenovane DonaÄke gore. Sredi gozdnate doline so zgradili kapelo Sv. Antona. ZaÄeli so krÄiti gozdove in nastajale so domaÄije na visokih strmih poboÄjih. V Äasu turÅ¡kih vpadov 1532-1622 je mnogo ljudi naÅ¡lo zavetje v gozdovih zahodno od DonaÄke gore in Resenika. Nastala so nova naselja, ki so jih imenovali zavetja pred Turki oz ZveÅ¡e ali ZaveÄa ( danaÅ¡nja zaselka ZavrÅ¡e in SveÄa).Po Napoleonovih vojnah je nastopila sploÅ¡na gospodarska kriza tudi v teh krajih. Ljudje so si najemali posojila pri bogatih trgovcih in kmetih z Dravskega polja. Ker niso mogli poravnati dolga, so upniku dajali dele svojega gozda in vinograda. Slabe letine so situacijo Å¡e poslabÅ¡ale in tako je precej zemlje preÅ¡lo v last bogataÅ¡em, kmetje pa so postali viniÄarji na svoji kmetiji. Leta 1819 so v Stopercah zaÄeli s poukom, Å¡olska zgradba je bila zgrajena tri leta kasneje.Krajevno skupnost sestavljajo naslednje vasi: Stoperce, Grdina, KupÄinji Vrh, Dol pri Stopercah, Zgornja SveÄa. Stoperce imajo 772 prebivalcev.Stoperce so razloženo naselje z gruÄastim jedrom v dolini potoka Skralske. Ohranjenih je Å¡e nekaj Ärnih kuhinj in starih viniÄarskih kleti. Cerkev Sv. Antona PuÅ¡Äavnika se prviÄ omenja leta 1441. Prvotno gotsko stavbo so veÄkrat prezidali. Iz Stoperc je zaznamovana planinska pot na DonaÄko goro preko ÄermožiÅ¡.V Stopercah praznujemo kmeÄki praznik, ko prikažemo stara kmeÄka opravila v razliÄnih letnih Äasih. Lovci se pomerijo v streljanju na glinaste golobe zadnjo nedeljo v avgustu. Živahna je tudi Antonova nedelja v januarju, Anina noÄ v juliju in Angelska nedelja v septembru. '}, 328{id:4412, ll:new GLatLng(46.2922,15.206), l:'Galicija', d:'"Krajevna skupnost Galicija leži na severovzhodnem delu obÄine Žalec in meri dobrih 15 kvadratnih kilometrov. Ima blizu 2000 prebivalcev v Å¡estih zaselkih: Galcija, HramÅ¡e, Pernovo, Velika PireÅ¡ica, Zavrh in Železno.Sega v poboÄja Kjumberka (628 m) in Å entjungerta - Gore (569 m). Je mejna krajevna skupnost obÄine Žalec, saj meji s celjsko, dobrsko in velenjsko obÄino, na prehodu iz Savinjske v Å aleÅ¡ko dolino.Izvor imena GalicijaObstaja veÄ možnih izvorov o nastanku imena:- iz starodavnega imena ""galice"" - vrana- po cerkvi sv. Jakoba, st., apostola, ki je po legendi pokopan v nekdaj znamenitem romarskem srediÅ¡Äu Compostella v Å¡panski pokrajini Galicija. GrbVanj so vkljuÄeni naslednji simboli:- Å¡Äit - Å¡Äiti vse, ki stojijo za njim- meja - obris krajevne skupnosti- sonce in Å¡est žarkov - predstavlja Å¡est zaselkov v krajevni skupnosti- Å¡tevilo VII - 7. stoletje je Äas naseljevanja ljudi na obmoÄju Galicije- ptica - vrana ali ""galica"" je stalni spremljevalec Galicije."'}, 329{id:2986, ll:new GLatLng(46.2924,14.0071), l:'Nomenj', d:'GruÄasta naselbina pri samem vhodu v dolino. Ko se pripeljemo skozi Sotesko v Bohinj, se nam prav v Nomenju odpre pogled na Spodnjo Bohinjsko dolino in Spodnje Bohinjske gore. V daljavi pa nas že pozdravlja Vogel. Od glavne ceste je vas oddaljena približno 200 m.  Vse ostale pomembne informacije so navedene pri kraju Bohinjska Bistrica.'}, 330{id:2942, ll:new GLatLng(46.2943,13.915), l:'Studor', d:'"Izjemno lepa lega vasi pod istomensko goro, poznana po kozolcih-toplarjih; vas ima 11 zaÅ¡Äitenih hiÅ¡, med njimi tudi hiÅ¡a muzej - Oplenova hiÅ¡a. V Studorju je tudi ranÄ Mrcina, ranÄ z islandskimi konji, na katerih lahko odjahate na izlet po Bohinju."'}, 331{id:2973, ll:new GLatLng(46.2951,13.9628), l:'Jereka - Podjelje', d:'Jereka je vas v Zgornji bohinjski dolini, skozi katero vodi cesta na Pokljuko. Poleti in pozimi je tam dovolj sonca. Jereka je povezana z viÅ¡e ležeÄo vasjo Podjelje z ene strani, iz duge strani pa z vasjo ÄeÅ¡njica. Iz Bohinjske Bistrice prispemo v vas skozi krajÅ¡o sotesko, imenovana korita. Iz vasi pa nas vodi urejena peÅ¡ pot do Vodnikovega razglednika na Koprivniku.Vse ostale pomembne informacije so navedene v kraju Bohinjska Bistrica.'}, 332{id:2956, ll:new GLatLng(46.2955,13.9454), l:'ÄeÅ¡njica v Bohinju', d:'GruÄasta vas z manjÅ¡imi kmetijami in velikim poljem ob vasi, v bližini smuÄiÅ¡Äa Senožeta. SonÄna lega, urejene hiÅ¡e in prijazni ljudje vas vabijo v prijetno okolje, v bližini sprehajalnih poti po dolini ali viÅ¡je na planino Zajamniki in Uskovnica.'}, 333{id:2565, ll:new GLatLng(46.2962,14.8063), l:'Gornji Grad', d:'"ObÄina Gornji Grad leži ob reki Dreti, ki se v Nazarjah izliva v Savinjo, zato to obmoÄje geografsko spada v Zgornjo Savinjsko dolino. VeÄja naselja Nova Å tifta, Gornji Grad in BoÄna ležijo sredi neokrnjene narave predalpskega sveta z obilo naravnih in kulturno-zgodovinskih zanimivosti. Gornji Grad ima bogato zgodovino, saj je bil tu že leta 1140 ustanovljen benediktinski samostan, v 15. stoletju pa postane letna rezidenca ljubljanske Å¡kofije. BaroÄna katedrala sv. Mohorja in Fortunata je najprostornejÅ¡a cerkev v Sloveniji in v njej najdemo med drugim dragocene oltarne slike Kremser-Schmitda (18.stol.) ter znameniti božji grob. V nekdanjem obrambnem stolpu, imenovanem ""Å tekl"" so danes postavljene zanimive muzejske zbirke: etnoloÅ¡ka zbirka, zbirka starih nabožnih podobic, molitvenikov in starih razglednic ter fotografij. Razgibana narava nudi obilo možnosti za rekreativne dejavnosti: pohodniÅ¡tvo, planinarjenje, plezanje, kolesarjenje, padalstvo, lov, sankanje, smuÄanje,... Vsak, ki obiÅ¡Äe Gornji Grad najde kaj zase, zato vabljeni tudi vi! "'}, 334{id:2948, ll:new GLatLng(46.2969,13.9254), l:'Srednja vas', d:'Prijetna  vas v Zgornji Bohinjski dolini s cerkvijo Sv.Martina na vaÅ¡kem hribu. Iz Srednje vasi pelje cesta na planino Uskovnica, na sredi vasi pa je prostor za sreÄanja pod vaÅ¡ko lipo. Lepo urejene hiÅ¡e in prijazni ljudje nam nudijo prijetno bivanje v sobah ali apartmaji
334h. V zimskem Äasu je smuÄiÅ¡Äe Senožeta v vsakme primeru dobro zasneženo za dnevno in noÄno smuko.'}, 335{id:2673, ll:new GLatLng(46.3017,14.4219), l:'Preddvor', d:''}, 336{id:4567, ll:new GLatLng(46.3018,14.939), l:'Kokarje', d:'Kokarje so gruÄasta vas ob Dreti, v spodnjem delu ZadreÄke doline, kjer vanjo prehaja poboÄje Dobroveljske planote. Znane so predvsem po cerkvi Matere Božje ali Device Marije, ki se prviÄ omenja že leta 1346. Kokarje so imele nekoÄ svojo pristno domaÄo obrt. Izdelovali so Ärno lonÄeno posodo, glino pa so dobivali na nizkem razvodju med Dreto in Savinjo, imenovanem Gorica.'}, 337{id:4611, ll:new GLatLng(46.3113,15.5836), l:'PoljÄane', d:'"ObÄina PoljÄane je nastala marca 2006, ko se je odcepila od obÄine Slovenska Bistrica. PoljÄane ležijo v severovzhodni Sloveniji, med BoÄem na severu in Dravinjskimi goricami na jugu. Urbano naselje v Dravinjski dolini je nastalo že v antiki. Sredi 19. stoletja je skozi kraj stekla železnica Dunaj-Trst, s Äimer so bili dani pogoji za gospodarski razvoj kraja. Sedež obÄine je na BistriÅ¡ki cesti 65. NeoklasicistiÄni enonadstropni obÄinski stavbi dajeta poudarek trikotni streÅ¡ni Äeli. V centru kraja je vredna ogleda Zimetova hiÅ¡a iz konca 19. stoletja. Krasi jo bogata neobaroÄna fasada in urni stolp na strehi. Zaradi znaÄilnega tlorisa je dobila ime ""peglezn"". Med naravnimi znamenitostmi obÄine PoljÄane moramo zagotovo omeniti BoÄ, ki je z 979 - imi metri nadmorske viÅ¡ine mogoÄen planinski oÄak, ki se strmo dviga nad PoljÄanami. Nanj vodi veÄ peÅ¡poti, ki so oznaÄene s planinskimi markacijami, dostopen pa je tudi z avtomobilom. Na BoÄ se lahko odpravite peÅ¡ po tradicionalni poti Äez »Babo«, ali po kateri izmed treh uÄnih poti. Na BoÄu raste zaÅ¡Äitena rastlina, ki je zaradi cvetenja okoli velike noÄi dobila ime VelikonoÄnica. Ob cesti, ki vodi proti RogaÅ¡ki Slatini, stoji vasica Lovnik, znana po vinogradniÅ¡tvu. V srediÅ¡Äu vasi vas vabi turistiÄna kmetija Zorin, ki slovi po dobri hrani in vrhunskih predikatnih vinih. Iz Lovnika se lahko povzpnete proti LjubiÄni, kjer po poti med vinogradi prispete do romarske cerkvice sv. Marije."'}, 338{id:2765, ll:new GLatLng(46.3122,13.655), l:'Lepena', d:'Vode reÄice Lepenice kmalu za izvirom, za prvimi koriti in slapovi skrivnostno poniknejo, po ponovnem izviru pa spet presenetijo s strmimi, okoli 100 m dolgimi koriti. Ob Lepenici vodi cesta do planinskega doma dr. Klementa Juga, od koder se vijejo oznaÄene poti na Komno, na Krn in do ledeniÅ¡kih Krnskih jezer, med katerimi je tudi najveÄje slovensko visokogorsko jezero. Dolina je privlaÄen cilj planincev, ribiÄev in jezdecev, ki jim na Pristavi Lepena omogoÄajo ježo Äistokrvnih lipicancev. IdiliÄna turistiÄna vas, zgrajena v trentarskem slogu, je primerna tako za poslovna sreÄanja kot za družinski oddih ali postanek na poti kam viÅ¡je in dlje.V letu 2006 se je oznaÄila tudi sprehajalno pohodniÅ¡ka pot skozi celotno dolino, ki nas vodi tudi mimo Å unikovega vodnega gaja, podroÄja, kjer po zagotovilu bioenergetikov seva moÄna pozitivna energija.'}, 339{id:4017, ll:new GLatLng(46.3123,15.1403), l:'Ponikva', d:'Prvi zapis kraja s pravim kraÅ¡kim imenom sega v leto 1251 ko se omenja grad Helfenberg (Å krlinov grad).Na Ponikvi, po kateri nosi ime krÅ¡ka Ponikovska planota, si lahko ogledate etnoloÅ¡ko zbirko, ki nas ponese v Äas, ko so bila po Ponikovski planoti Å¡e hmeljiÅ¡Äa na katerih je delo potekalo roÄno.DomaÄini sedaj skrbijo za pestro družabno življenje in ohranjanje dediÅ¡Äine.Pridružite se jim lahko ob postavljanju hmeljevk(spomladi), roÄnem obiranju hmelja(avgusta), vaÅ¡kih igrah,kmeÄkem popoldnevu na vasi, pohodu po obrobju Ponikve, salamijadi in veÄeru na vasi.'}, 340{id:4612, ll:new GLatLng(46.3167,15.6664), l:'Makole', d:'ObÄina je nastala marca 2006 z odcepitvijo iz obÄine Slovenska Bistrica. Ima slabih 40 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Nahaja se v Dravinjski dolini na zahodnem robu Haloz ob izteku JelovÅ¡kega potoka. ObmoÄje obÄine je statistiÄno uvrÅ¡Äeno na mejo med regijema Podravje in Celje. Meji z obÄinama RogaÅ¡ka Slatina in MajÅ¡perk. Makole so bile prviÄ kot vas omenjene leta 1375, kasneje pa so dobile pravice trga. Kulturni znamenitosti v naselju sta cerkev sv. Andreja in poznogotska cerkev sv. Lenarta. Skozi naselje teÄe JelovÅ¡ki potok, ki se nedaleÄ stran izliva v Dravinjo. Danes so Makole turistiÄno zanimiva obÄina z velikim
340i možnostmi razvoja in se ponaÅ¡ajo z bogato kulturno in naravno dediÅ¡Äino: dvorec Å tatenberg, Å¡tevilni vodni izviri, kraÅ¡ke jame, prelepi vinogradi,⦠Turizem je ena izmed gospodarskih panog, ki je v stalnem razvoju in rasti. V zadnjem Äasu se je vidno razmahnila rekreacijska dejavnost. Za možnost trženja v turizmu obstajajo Å¡e lovski in ribiÅ¡ki turizem, konjeniÅ¡tvo ter mnoge dopolnilne dejavnosti na kmetijah. '}, 341{id:2977, ll:new GLatLng(46.3176,14.0112), l:'Koprivnik', d:'Koprivnik in GorjuÅ¡e ležita na robu pokljuÅ¡kih gozdov visoko nad jezerom. PonaÅ¡ata se s prelepimi razgledi in enkratno zdravo klimo. DomaÄini vas bodo postregli z domaÄo hrano, najbolj pa so ponosni na mojstre - izdelovalce gorjuÅ¡kih Äeder. Vse ostale pomembne informacije si lahko ogledate pri kraju Bohinjska Bistrica.'}, 342{id:2761, ll:new GLatLng(46.3195,13.547), l:'ÄezsoÄa', d:'"Iz vasi le streljaj od Bovca so dostopna najÅ¡irÅ¡a prodiÅ¡Äa SoÄe s prijaznimi kotiÄki za kopalce in vodne Å¡portnike. Pozimi poboÄje nad vasjo privablja smuÄarje, poleti pa kopalce in sonca željne turiste obrežje reke SoÄe ter hlad gozda in toplejÅ¡a voda potoka Slatenik.V vasi se vsako poletje organizira tudi etnoloÅ¡ko zabavna prireditev ""KmeÄke igre"" s prikazom starodavnih kmeÄkih opravil."'}, 343{id:2641, ll:new GLatLng(46.3197,14.9532), l:'Nazarje', d:'Kraj leži na sotoÄju rek Savinje in Drete v Zgornji Savinjski dolini. Je industrijsko srediÅ¡Äe - predelava lesa, proizvodnja gospodinjskih aparatov in proizvodnja tekstilnih izdelkov. ObmoÄje obÄine obsega 15 naselij spodnjega dela ZadreÄke doline, obronkov Menine planine, Ärete in Dobrovelj. Sredi Nazarij že veÄ k
343ot 750 let stoji grad Vrbovec, ki je v zgodovini doživljal razliÄne vzpone in padce. Danes so v njem sedež obÄine, poroÄna dvorana in gostiÅ¡Äe, prostor pa nudi tudi Å¡tevilnim podjetjem. Septembra 2001 je bil v gradu Vrbovec odprt muzej gozdarstva in lesarstva, edini te vrste v Sloveniji. Na hribÄku nad Nazarjami stoji franÄiÅ¡kanski samostan, kjer je že konec 18. stoletja delovala Å¡ola. Izjemno bogastvo predstavlja samostanska knjižnica, ki se ponaÅ¡a z nekaterimi redkimi eksponati, med drugim tudi Dalmatinovo Biblijo. V kraju je nova moderna osnovna Å¡ola, pod streho katere ima svoje prostore tudi glasbena Å¡ola Nazarje, kjer se izobražujejo uÄenci iz celotne Zgornje Savinjske doline. Prav tako je nova tudi telovadnica oziroma Å¡portna dvorana pri osnovni Å¡oli, ki z opremljenostjo in velikostjo poleg Å¡portnih užitkov nudi tudi možnosti za druge razliÄne prireditve. Na VeniÅ¡ah se poleg konjeniÅ¡tva razvija obsežen turistiÄni center z razliÄno ponudbo. TuristiÄno ponudbo obÄine dopolnjujejo Å¡tevilne peÅ¡ poti po bljižnjih Dobrovljah, Äreti in Menini, med njimi tudi evropska peÅ¡ pot E6.'}, 344{id:4058, ll:new GLatLng(46.3254,15.1908), l:'Ärnova', d:'Razloženo naselje z nekaj naselitvenimi jedri in s samotnimi kmetijami v pretežno griÄevnatem svetu jugovzhodno od Velenje. sestavljajo ga zaselki Spodnja in Zgornja Ärnova ter Dobrova. V bližini graÅ¡Äine Dobrova (Gutenhart) iz 17. stoletja je v zadnjem Äasu zraslo novo naselje enodružinskih hiÅ¡. V Spodnji Ärnovi je križiÅ¡Äe cest proti Dobrnskem podolju, Velenju in Spodnji Savinjski dolini.'}, 345{id:4562, ll:new GLatLng(46.3262,15.221), l:'Pristova', d:'Pristova leži v južnem delu ObÄine Dobrna. Razteza se blizu razvodja med potokoma Dobrnica in PireÅ¡ica južno od ceste Vojnik - Velenje. Nad naseljem se dviga Strgarjev vrh (606 m) iz vulkanskih andezitov. '}, 346{id:3445, ll:new GLatLng(46.3267,15.9349), l:'Leskovec', d:'PrviÄ se pojavi ime Lezkowicz pri PsiÄini leta 1440. Ta podatek je napisan v urbarjih minoritov in dominikancev iz Ptuja. Predvidevajo, da je Leskovec obstajal že prej, saj je tega leta omenjen predstavnik cerkvene oblasti, ki je bil upravnik ozemlja ob reÄici PsiÄini na križiÅ¡Äu dveh cestnih povezav: Ptuj- Cvetlin in Cirkulane-Podlehnik.Krajevno srediÅ¡Äe se je izoblikovalo okrog cerkve sv. Andreja, Å¡ole, župniÅ¡Äa in stare Vregove gostilne.Kraj obsega 12 vasi in sicer: BelavÅ¡ak, Berinjak, GradiÅ¡Äe, Mala Varnica, RepiÅ¡Äe, SkoriÅ¡njak, Spodnji Leskovec, Strmec,Trdobojci, Velika Varnica, Veliki OkiÄ in Zgornji Leskovec.Kraj je pretežno hribovit, s strmimi poboÄji, zato je življenje tukaj zelo težko. VeÄina mladih se je zaradi lažjega zaslužka izselila in ostali so pretežno starejÅ¡i prebivalci. Razveseljivo je, da se v zadnjem Äasu del mladih vraÄa, gradijo si domove, vikende in obnavljajo domaÄije.V 540 gospodinjstvih živi le 1350 prebivalcev. Krajevna skupnost meji na Videm, Podlehnik in Cirkulane. Z državo HrvaÅ¡ko nas veže 7,5 km dolga meja, ki jo lahko prestopimo na maloobmejnem prehodu na Cvetlinu. Krajani se ukvarjamo pretežno z vinogradniÅ¡tvom. Del zaslužka pridobimo tudi v bližnjih veÄjih industrijskih centrih Ptuj in Maribor. V kraju imamo Å¡olo, lepo poslikano cerkev Sv. Andraža, nov gasilski dom, trgovsko gostinski center, nekaj gostiln, trgovine, poÅ¡to in zdravstveno ambulanto.Na sami meji s HrvaÅ¡ko sta zgrajeni podružniÄni cerkvi Sv. Magdalene in Sv. AvguÅ¡tina, ki stojita na najviÅ¡jem hribu v naÅ¡i krajevni skupnosti (503 m nadmorske viÅ¡ine), in nas vsako leto vabita na romanje ob Magdaleninem in AvguÅ¡tinovem godu. Vljudno povabilo velja tudi ob godu Sv. Andraža, ob kmeÄkem prazniku sredi avgusta in Å¡e kdaj.V Veliki Varnici smo odprli etnografski muzej, ki želi ohraniti materialno kulturno dediÅ¡Äino teh krajev. Ob praznikih pa se razživijo vaÅ¡ke pevke in godci z domaÄimi, skoraj pozabljenimi pesmimi in obiÄaji.V krajevni skupnosti deluje nekaj aktivnih druÅ¡tev: Gasilsko druÅ¡tvo (1928), Kulturno druÅ¡tvo (1934), DruÅ¡tvo upokojencev, Lovska družina, Aktiv kmeÄkih žena, TuristiÄno druÅ¡tvo Klopotec (1997) ter Å portno druÅ¡tvo.'}, 347{id:4560, ll:new GLatLng(46.3271,15.2359), l:'Vinska Gorica', d:'Vinska Gorica je naselje v južnem delu ObÄine Dobrna,
347ki se razteza v Hudinjskem griÄevju, kjer se dolina potoka Dobrnice prevesi v poboÄja apneniÅ¡kega Vinskega vrha (557 m). Nad krajem je hrib GradiÅ¡Äe (542 m), ker naj bi po ustnem izroÄilu stal grad, pristava bljižnega gradu Lemberg. V Vinski Gorici poteka sprehajalna pot ob potoku Dobrnica. '}, 348{id:3447, ll:new GLatLng(46.329,15.8159), l:'Dolena', d:'Dolena je v preteklosti spadala pod Ptujsko Goro (okrog leta 1400). Otroci so Å¡olo obiskovali pri Sv. Duhu v Halozah, župnija pa je bila pri Sv. Trojici. Kraj leži južno od reke Dravinje na nadmorski viÅ¡ini 230 m in je pretežno hribovit. NekoÄ je krajevna skupnost Dolena obsegala zaselke: Dolena, HodoÅ¡e, Dobrova, PeklaÄa, RakoÅ¡ak, Raztoke, Srnjakovec in Stojana vas.Nad Dravinjo, severo-vzhodno pod Sv. Janžem (cerkev je prviÄ omenjena leta 1567), je stal gradiÄ Dobrava ali Stari grad. Le-tega je Ulrik Dolenjski leta 1419 podaril tedaj ustanovljeni cerkvi na Ptujski Gori. Leta 1615 je Dobrava priÅ¡la skupaj s Ptujsko Goro v last jezuitov iz Leobna, leta 1773 pa je pripadla verskemu skladu. PoznejÅ¡i lastniki so grad prezidali, dokler ga ni leta 1907 prevzela posojilnica v Ptuju. Grad je bil med vojno poruÅ¡en. Južno od Dobrave se razprostira TurÅ¡ka graba, katere ime bržkone spominja na turÅ¡ke vpade v letih 1529 in 1532.Osnovna gospodarska panoga tukajÅ¡njih prebivalcev je vinogradniÅ¡tvo.Danes obsega krajevna skupnost Dolena Å¡tiri vasi in sicer: BoleÄka vas, Dolena, Zg.Pristava in Popovci. V 164 gospodinjstvih živi 533 prebivalcev.Med 2. svetovno vojno tukaj divjali boji, na kar spominjata dva spomenika NOB v Zg.Pristavi. Kraj pa je znan tudi po svoji kulturni dediÅ¡Äini, ki se je ohranila do danaÅ¡njih dni. Najbolj se je ohranilo ljudsko petje in plesi, kar ohranja tukajÅ¡nje folklorno druÅ¡tvo.Ljudsko izroÄilo se je ohranilo skozi stoletja in je umetnina in narodno bogastvo, s katerim se ponaÅ¡a naÅ¡ skromni kmeÄki Älovek. V vasi Å¡e danes radi zapojemo in zapleÅ¡emo po starih ljudskih obiÄajih.Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si. '}, 349{id:4556, ll:new GLatLng(46.3342,15.2055), l:'Lokovina', d:'Lokovina je naselje ObÄine Dobrna, ki se razteza na vzhodnem delu obÄine. Razteza se po Hudinjskem podolju pod LeÅ¡jem. Na severu kraj omejuje hrib Kurjek (525 m), na katerem so sprehajalne poti. Vrh stožÄaste vzpetine stoji grad Dobrna, drugaÄe imenovan tudi KaÄji grad, ki je nastal pred letom 1275 in bil zapuÅ¡Äen po letu 1772. Namesto njega je bil leta 1774 na vstopu v naselje zgrajen dvodec Dobrna imenovan Novi grad, ki je obdan s parkom. V Lokovini so tudi ribniki, kjer je mogoÄ tudi ribolov. LoÅ¡ka pot nudi pohodnikom prijektne, sproÅ¡ÄujeoÄe sprehode v naravnem okolju s Å¡tevilnimi naravnimi in kulturnimi znamenitostmi.'}, 350{id:4054, ll:new GLatLng(46.335,15.1159), l:'ArnaÄe', d:'"Razloženo naselje v severnem deli Å entiljske kotline, pod severnimi obronki Koželja in Ponikovsko planoto s SevÄnikom na jugu. Precej moÄvirnato dolinsko dno, ki je bilo v zadnjem Äasu meliorirano; zgodni pogoji za sadjarstvo in znane drevesnice. Tu je sedež župnije Å entilj pri Velenju s cerkvijo sv. Ilja (sv. Egidij), Å¡tirirazredna podružniÄna osnovna Å¡ola, gostilna in gasilski dom."'}, 351{id:3442, ll:new GLatLng(46.3354,15.8815), l:'Podlehnik', d:'"Podlehnik je bil že v srednjem veku na pomembni poti z Dravskega polja na HrvaÅ¡ko. GospoÅ¡Äina Podlehnik je bila v posesti grofov Liechteneggov že v 13. stoletju. Po izumrtju te rodbine so postali lastniki gospodje ptujski. Leta 1438 so ptujski gospodje izumrli, njihovo posestvo pa sta si porazdelila dominikanski in minoritski samostan. Kraj so veÄkrat napadli Turki, tudi kuga mu ni prizanesla. Na te Äase spominjajo tudi kužna znamenja. V II. polovici 18. stoletja je Marija Terezija uvedla kataster in ustanovila Å¡olo. Leta 1880 je trtna uÅ¡ popolnoma uniÄila vinsko trto na celotnem obmoÄju Haloz, kar je moÄno prizadelo tudi Podlehnik. Ime Nadlehnik kaže na domaÄe krajevno ime, ker je obstajalo naselje pod gradom Lichtenigg. Tako je nastalo tudi ime Podlehnik, kar je pomenilo spodaj ali Dolence. Prebivalci ravninskega dela so zapostavljali hribovce, kar se je odražalo tudi v imenu kraja.ObÄino sestavljajo vasi Podlehnik, Dežno, Gorca, GruÅ¡kovje, Jablovec, Kozminci, Ložine, Rodni Vrh, SedlaÅ¡ek, StanoÅ¡ina, Strajna in Zakel, ki so razložene po bližnjih poboÄjih. Osojna poboÄja v bližini pokrivajo vinogradi in sadovnjaki. V dolini se kmetje ukvarjajo predvsem z živinorejo. Precej prebivalcev je zaposlenih na Ptuju in okolici. Naselje je v zadnjih desetletjih dobilo precej urban videz; ima osnovno Å¡olo, zdravstveno ambulanto in gasilski dom. Razvija se turizem na PodlehniÅ¡kem umetnem jezeru, Å¡portni in turistiÄni ribolov, v bližini pa je idealen prostor za oddih po napornem delu. Zelo znana je podružniÄna cerkev Matere Božje z zvezdasto obokanim prezbiterijem. Stranska oltarja je izdelal J. Straub okoli leta 1750. Na Gorci je župna cerkev Svete Trojice. Ob planinski poti je zn
351amenita stavba na Gorci in ViniÄarski muzej. Po trasi haloÅ¡ke planinske poti vodi tudi del evropske peÅ¡poti.V kraju je živahno skozi vse leto, vedno veÄ je turistiÄnih, kulturnih in Å¡portnih prireditev.Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si. "'}, 352{id:2721, ll:new GLatLng(46.3358,15.2261), l:'Dobrna', d:'Dobrna leži v ObÄina Dobrna z nekaj veÄ kot 2100 prebivalci in slovi po zdravilnem vrelcu, pa tudi po bogati kulturni in naravni dediÅ¡Äini, o Äemer priÄajo Å¡tevilne vile, dvorci in graÅ¡Äine. ObÄina Dobrna je geografsko zakljuÄena celota na severnem delu Celjske kotline, med zelenimi obronki PaÅ¡kega Kozjaka in temnimi gozdovi Pohorja. ObÄino Dobrna sestavlja 10 naselij: Brdce nad Dobrno, Lokovina, Loka, Klanc, Parož, Pristava, Strmec nad Dobrno, Vrba, Vinska Gorica, Zavrh nad Dobrno in Dobrna - idiliÄna vasica - hiÅ¡e v vasi, ki se sramežljivo zbirajo ob vaÅ¡ki cerkvi ter majhne strehe posameznih kmeÄkih gospodarstev po zelenih bregovih. Pogled, ki prevzame in zasanja. V jedrih te pravljice se obiskovalcem razkrije Å¡e sodobno zdraviliÅ¡Äe Terme Dobrna s termalnim vrelcem in starodavnimi drevesi ZdraviliÅ¡kega parka - naravni rezervat zdravja in življenske moÄi. Ob vznožju vaÅ¡ke cerkve in sotoÄju hudourniÅ¡ke Dobrnice in TopliÄice je skozi mnogo let nastajalo naselje Dobrna znano po zdravilni termalni vodi. S termalnim vrelcem je povezana tudi vsa zgodovina Dobrne. NajstarejÅ¡i pisni viri segajo v 12. stoletje. Dobrnska posest je prehajala iz rok v roke. Skozi stoletja zgodovine so se menjavali lastniki: grofica Hema Breža-SeÄka, grofje Bogenski, Henrik in Bertold de Nove castro, krÅ¡ka cerkev, Eberhard Dobrnski in njegovi potomci, Friderich Ptujski, rodovine GaÄnik - Schlangenberg, Brandenau, Dienesberg, Hoyos in drugi. Razgibana zgodovina Dobrne je zagotovila bogato zapuÅ¡Äino kulturne dediÅ¡Äine, skupaj dvajset vil, ki so vsekakor vredne ogleda. Ena najlepÅ¡ih je Vila Higiea (danes 55 ležiÅ¡Ä, poroÄna dvorana, vinska klet), sledijo Gosposka hiÅ¡a (danes uprava Toplic d.d.), HiÅ¡a na trati, Vila Huba, Å vicerija (danes Hotel Park), Letna kavarna, Vila Zora, dvorec Novi grad, vila RužiÄka itd. PriporoÄamo vam popotovanje po pohodnih in kolesarskih poteh, trim stezi, ogled HiÅ¡e kulturne dediÅ¡Äine, muzeja koÄij, pristne Ärne kuhinje, jame Ledenice, slapa Drenovec, kneippovega tolmuna in graÅ¡Äine Gutenek ob Anini poti ali Doline mlinov z delujoÄim zgornjim Vovkovim mlinom, ruÅ¡evin KaÄjega gradu, ob LoÅ¡ki poti, zagotovo pa se ne boste zmotili, Äe boste upoÅ¡tevali njihov nasvet in se podali v Terme Dobrna, ki so eno najstarejÅ¡ih termalnih zdraviliÅ¡Ä pri nas.'}, 353{id:4065, ll:new GLatLng(46.3369,15.0971), l:'Ložnica', d:'Razloženo naselje v dolini ob cesti Velenje-Å empeter in na zaobljenih poboÄjih na obeh straneh potoka Ložnica. Dolino med ložnico in njenim levim pritokom ArnaÅ¡Äico imenujemo Loka. Ob potoku ArnaÅ¡Äica je v bližini kmetije Vranjek naravna kraÅ¡ka jama Vranja peÄ, kjer potok za 50 metrov ponikne. V njeni neposredni bližini je že od leta 1944 opuÅ¡Äen rudnik boksita. Dobri pogoji za sadje, uspeva pa tudi vinska trta.'}, 354{id:4561, ll:new GLatLng(46.3374,15.2408), l:'Vrba', d:'Vrba je naselje v ObÄini Dobrna med dolinama potokov Dobrnica in Vrbnica, severno od vzpetine GradiÅ¡Äe (542 m). Na hribÄku ponosno stoji podružniÄna cerkev Sv. Miklavž. Po naselju vodi tudi del Anine poti.'}, 355{id:2685, ll:new GLatLng(46.3376,15.4227), l:'Slovenske Konjice', d:'Slovenske Konjice mesto cvetja in vina, z 860 letno zgodovino se nahaja na idealni lokaciji in sicer: - 3 km od avtoceste Maribor-Celje, - 100 km do Ljubljane, Zagreba in Gradca, - 25 km do Celja, - 30 km do Maribor,Slovenske Konjice (360°)'}, 356{id:2757, ll:new GLatLng(46.338,13.5527), l:'Bovec', d:'Bovec je center zgornjesoÅ¡ke doline.NekoÄ je mimo njega vodila stara prometna pot, ki je povezovala Trst z Dunajem.Zelo poznan je po odloÄilnih bitkah iz I. svetovne vojne, ki so se odvijale v mestu samem in na bližnjih okoliÅ¡kih gorah.Sedaj pa je predvsem poznan kot center veslanja po divjih vodah, ribarjenju in planinarjenju po Å¡irni gorski okolici.Poleti Bovec napolnijo tudi Å¡tevilni ja
356dralni piloti in padalci, letalci, padalci, pozimi pa smuÄarje navduÅ¡uje edino visokogorsko smuÄiÅ¡Äe Kanin, ki se pne nad dolino.Bovec je mesto z dolgo turistiÄno tradicijo.Vsaka pot v gore okoli Bovca je dejanje, ki dobi svojo vrednost Å¡ele kasneje, ko se vrnemo k vsakdanjemu delu in se v mislih zahvalimo naravi BovÅ¡kega za moÄ, za duhovno prenovitev in za vtise, ki se ohranijo v nas za vse življenje.'}, 357{id:4062, ll:new GLatLng(46.3382,15.1419), l:'Laze', d:'Razloženo naselje na poboÄjih Velikega in Malega Kožlja v povirju Trnave. Kraj obsega Zgornje in Spodnje Laze. Ugodne lege za rast vinske trte in sadovnjake. Ob Podkoželjskem potoku je precej vlažnih travnikov, v viÅ¡jih predelih pa prevladuje meÅ¡ani gozd. V naselju Laze stoji grad GradiÄ (Å varcenÅ¡tajn) iz 14. stoletja z zanimivimi arhitektonskimi posebnosmi in freskami v grajski kapeli.'}, 358{id:2637, ll:new GLatLng(46.339,14.9599), l:'Mozirje', d:'"MOZIRJE - ""CVETNI DOLI MED BELIMI VRHOVI"" Starodavni trg leži na zaÄetku Zgornje Savinjske doline, na levem bregu tod Å¡e bistre in Äiste reke Savinje, na nadmorski viÅ¡ini 330 m.Obkrožajo ga pogorja Golt in Dobrovlja, na vzhodu ga zapira soteska Savinja, na zahodu pa se odpira proti Gornjem Gradu in Logarski dolini. Da so naÅ¡i predniki izbrali ta kraj za naselitev že v antiki, nam priÄajo rimske najdbe in staroslovansko gradiÅ¡Äe.Trg je trÅ¡ke pravice dobil verjetno že koncem 13. stoletja. Zgodovina Mozirja je bogata, saj so jo obeležili turÅ¡ki vpadi, kužna znamenja, delno ohranjeno obzidje okrog farne cerkve sv.Jurija. Danes nedvomno daje peÄat in utrip Mozirju Mozirski gaj, Äudovit botaniÄni vrt na desnem bregu Savinje.Mozirski gaj se odpre 21.APRILA in se pisano bohoti vse tja do pozne jeseni. Ni pa zanim
358iv samo zaradi cvetja ampak tudi zaradi narodopisnih zgradb, avtohtonih dreves in grmovnic.Spomladi in jeseni pa so tu Äudovite razstave cvetja. TuristiÄno ponudbo Mozirja nedvomno dopolnjujejo Golte-Slovenija, pozimi s preÄudovitimi smuÄiÅ¡Äi, poleti pa z neokrnjeno naravo. Doživetje je tudi ribarjenje v Savinji, bogati s potoÄnimi postrvmi, lipanom in celo sulcem.Savinja je vabljiva tudi za kajakaÅ¡e, kakor tudi kopalce. Ostaja vam samo Å¡e odloÄitev, obiskati kraj cvetja in miru ? Mozirje! "'}, 359{id:2521, ll:new GLatLng(46.3402,14.0595), l:'Bohinjska Bela', d:'Leži na levem bregu Save Bohinjke, jugozahodno od Bleda. NajstarejÅ¡i del naselja (izpred leta1000) je Spodnja ali Dolenja vas s farno cerkvijo sv.Marjete. manjÅ¡i del, zgrajen pod previsno skalnato Iglico, pa se imenuje Zgornja ali Gorenja vas. Tu je najveÄ hiÅ¡. Nad vasjo je zaselek Slamniki s Äudovitim razgledom. NajmlajÅ¡i del Boh.Bele je Podklanec, kjer sta železniÅ¡ka in avtobusna postaja. Dober kilometer stran, proti Bohinju, je zaselek Obne. Posebej lep razgled imate, Äe obiÅ¡Äete vasico Kupljenik na desnem bregu Save. NeDaleÄ stran je vhod v jamo Pod Babjim Zobom, ki jo lahko obiÅ¡Äete z vodnikom jamarskega druÅ¡tva. Boh.Bela ponuja zasebne sobe, v gostilnah okusno domaÄo hrano, na Iglici je moÄnost alpinistiÄnega plezanja, v Savi ribolova in drugih vodnih Å¡portov. Boh.Bela je tudi primerno izhodiÅ¡Äe za krajÅ¡e in daljÅ¡e izlete, naj omenimo le 1256m visok vrh Galetovec, ki velja za eno najlepÅ¡ih toÄk nad dolino Save Bohinjke. '}, 360{id:3849, ll:new GLatLng(46.3406,14.1757), l:'Radovljica ', d:'Nad sotoÄjem Save Bohinjke in Save Dolinke Vas priÄakuje mesto s Å¡tevilnimi ohranjenimi spomeniki meÅ¡Äanskega stavbarstva. NajpomembnejÅ¡i so cerkev sv. Petra z župniÅ¡Äem, graÅ¡Äina s Äebelarskim muzejem, Å ivÄeva hiÅ¡a in edini ohranjeni obrambni jarek na Slovenskem. V Radovljici se je rodil oÄe slovenskega gledaliÅ¡Äa Anton Tomaž Linhart (1756-1795). '}, 361{id:2617, ll:new GLatLng(46.3422,14.8336), l:'Ljubno ob Savinji', d:'Ljubno se omenja že leta 1247 v pisnih virih. Leži v naroÄju Savinjskih Alp in v predverju ene najlepÅ¡ih alpskih dolin - Logarske doline. Leži na sotoÄju Ljubnice in Savinje pod mogoÄno skupino planin, kamor vodijo poti za atraktivne izlete po neokrnjeni naravi. Ko govorimo o Ljubnem, ne moremo mimo lesne dejavnosti. Že pet stoletij nazaj je kraj slovel kot srediÅ¡Äe trgovine z lesom in splavarjenja. V spomin na to dejavnost, se je v letu 2001 uredila muzejska zbirka.'}, 362{id:2773, ll:new GLatLng(46.3424,13.6681), l:'SoÄa', d:'Vasica SoÄa, ki je ime dobila po alpski lepotici reki SoÄi, se nahaja na pol poti med Bovcem in Trento.Skoraj kilometer dolga vasica je vpeta pod poboÄje BavÅ¡kega Grintovca.NekoÄ zelo znano klimatsko zdraviliÅ¡Äe se je v zadnjih desetletjih precej spremenilo, saj so stacionarne turiste zamenjali dnevni gostje.Z razvojem kajakaÅ¡kega Å¡porta, ribiÅ¡tva, kolesarstva in pohodniÅ¡tva pa v vasico zahaja tudi vedno veÄ ljubiteljev teh rekreacijskih zvrsti.V vasici je vredno obiskati cerkev Sv. Jožefa z zanimivimi poslikavami, vojaÅ¡ko pokopaliÅ¡Äe iz I. svetovne vojne in Velika Korita reke SoÄe.'}, 363{id:4061, ll:new GLatLng(46.3429,15.1015), l:'KavÄe', d:'Razloženo naselje na precej razÄlenjenih rodovitnih goricah v povirju Ložnice, ki je bilo v zadnjih letih moÄno urbanizirano. Å tevilne so nove enodružinske hiÅ¡e, praih kmetij â kljub dokaj ugodnim pogojem za sadjarstvo in vinogradniÅ¡tvo na prisojnih poboÄjih â skoraj ni veÄ. Na osojnih poboÄjih in v Å¡tevilnih grapah prevladujejo meÅ¡ani gozdovi. Naselje sestavljajo Spodnje in Zgornje KavÄe ter zaselek Babja Klada.'}, 364{id:4060, ll:new GLatLng(46.3445,15.1871), l:'JanÅ¡kovo selo', d:'Razloženo naselje na južnih poboÄjih RamÅ¡akovega vrha in temenjaka med PireÅ¡kim podoljem, PaÅ¡kim Kozjakom, Velenjem in Dobrno. K naselju spada tudi gruÄasti zaselek Vas. Na vzhodnem delu naselja teÄe TemnjaÅ¡ki potok, na zahodnem pa Å entjanÅ¡ki potok (na obeh so bili nekdaj zelo znani Å¡tevilni mlini). JanÅ¡kovo selo je danes moÄno urbanizirano naselje, saj so tu zgradili veliko novih enodružinskih delovskih hiÅ¡.'}, 365{id:3444, ll:new GLatLng(46.3445,15.9955), l:'Cirkulane', d:'Cirkulane, nekoÄ sv. Barbara v Halozah, je razgibano naselje, obdano z vinogradi, gozdovi, travniki in njivami.DanaÅ¡njo reliefno podobo Cirkulan je izoblikoval potok Bela s svojimi pritoki Belica, Duga in GradiÅ¡ki potok. GriÄi v cirkulanskem okoliÅ¡u segajo do viÅ¡ine 300 m , le VrbajnÅ¡ak nad Borlom se dviga 412 m visoko.Nekateri arheologi in zgodovinarji menijo, da je griÄevnat svet Haloz s svojo prijetno klimo in s sonÄnimi rebri, ležeÄimi med svetlimi gozdovi že zelo zgodaj pritegnil Äloveka. O tem priÄajo tudi arheoloÅ¡ke najdbe ( 6 kamnitih sekir).Nekateri menijo, da so že ptujski Rimljani imeli v Halozah vinograde. Kdaj so se naselili prvi Haložani, lahko samo ugibamo. Leta 811 je frankovski vladar Karel Veliki doloÄil reko Dravo za mejo med salzburÅ¡ko nadÅ¡kofijo in oglejsko patriarhijo. Cirkulane so priÅ¡le pod oblast oglejskih patriarhov. Tedaj se usoda Haložanov , ki so postali tlaÄani, tesno poveže z gradom Borl. Ta odvisnost je potekala vse do patenta o kmeÄki odvezi leta 1849.V Äasu vladavine Marije Terezije je leta 1780 v Cirkulanah uvedena tudi osnovna Å¡ola.Na obmoÄju Cirkulan so naslednje vasi: Brezovec, Cirkulane, Dolane, GradiÅ¡Äa, GruÅ¡kovec, Mali OkiÄ, Medribnik, Meje, Paradiž, Pohorje, Pristava, Slatina, Veliki Vrh.NajpomembnejÅ¡a gospodarska panoga je vinogradniÅ¡tvo. Zaradi težkega dela v vinogradih in Å¡tevilÄnih družin so si morali prebivalci poiskati zaposlitev v bližnjih tovarnah, v Ptuju in Mariboru.Ena izmed najmogoÄnejÅ¡ih utrdb na Slovenskem je grad Borl, zidan v 11.st. na strmi skali nad Dravo. Od tu nas planinska pot pripelje do romarske cerkve Sv.Ane, ki je bila zgraje
365na v 17.st.. Kraj Cirkulane pa krasi cerkev Sv.Barbare z malo nagnjenim, 52 m visokim zvonikom. Zgrajena je bila v 12.st., danaÅ¡nja podoba pa je iz 18.stoletja. Tudi cerkev Sv. Elizabete v Pohorju je vredna ogleda. Lepota haloÅ¡kih griÄev je navduÅ¡ila tudi pesnika Otona ŽupanÄiÄa, ko je leta 1939 obiskal te kraje: Novi kraji nova Äuda. Prijazni ljudje. Prijetno preseneÄen nad slikovito pokrajino Haloz.Glavni dogodki-prireditve: Na pustno soboto vas vabimo na faÅ¡enk, ko izbiramo najizvirnejÅ¡o masko. V juliju, na anijsko soboto in nedeljo, se bomo podali k romarski cerkvi Sv. Ane nad Borlom. Prav posebno živahno pa je pri nas v jeseni ob trgatvi in na martinovo, ko spreminjamo moÅ¡t v vino.Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si. '}, 366{id:4554, ll:new GLatLng(46.3471,15.2202), l:'Klanc', d:'Klanc je eno izmed enajstih naselij v ObÄini Dobrna. Klanc je razloženo naselje na slemenu med TopliÅ¡kim parkom na zahodu in Dobrnico na vzhodu. Na severu se dvigata apneniÅ¡ka vrhova Zlodejeva reber (662 m) in VraÄkov vrh (708 m). Lepa razgledna toÄka je Žeblarjeva peÄ s plezalno steno. V kraju je veÄ poÄitniÅ¡ki hiÅ¡ic, sonÄne lega pa je ugodna za vinogradniÅ¡tvo in sadjarstvo. '}, 367{id:4555, ll:new GLatLng(46.3484,15.2394), l:'Zavrh nad Dobrno', d:'Zavrh nad Dobrno je eno izmed enajstih naselij v ObÄini Dobrna. Naselje se razteza v severnem delu Hudinjskega griÄevja pod hribom GruÅ¡ovec (669 m) in ima izrazito sonÄno lego. Razgiban relief z zanimivimi kulturnimi in naravnimi znamenitostmi privablja Å¡tevilne pohodnike. Po naselju vodi Anina pot. Na zahodnem delu stoji graÅ¡Äina Dobrnica ali Gutenek iz 17. stoletja, jama Ledenica in slap Drenovec. '}, 368{id:2509, ll:new GLatLng(46.3491,13.9861), l:'Pokljuka', d:''}, 369{id:3441, ll:new GLatLng(46.3503,15.7341), l:'MajÅ¡perk', d:'MajÅ¡perk leži ob robu Å¡iroke doline, po kateri teÄe reka Dravinja. Na vzhodni in južni strani ga obdajajo zelena poboÄja Haloz, na severni in zahodni strani pa relativno nizko griÄevje Savinskega, ki deli Dravinjsko dolino od Dravskega polja. Kraj je dobil ime pred veÄ stoletji po mogoÄnem gradu, ki se je vzpenjal nad vasjo. Zgodovinski viri se dotikajo MajÅ¡perka že v 12. stoletju, ko se omenja grad Monsberg, kot je bilo ime tudi kraju že leta 1168. Že v zgodovini je bil MajÅ¡perk pomemben v gospodarskem, predvsem pa v strateÅ¡kem pogledu, saj je bil v sestavi obrambnega pasu, ki je bil usmerjen proti napadalnosti ogrskih kraljev.Zanimivo je ugotoviti, da se je mudil na gradu Monsberg pri Hartmanu HolleneÅ¡kem in njegovi ženi Amaliji leta 1487 tudi potopisec Paolo Santonino. Leta 1695 so grad požgali uporni kmetje. Grad so sicer ponovno pozid
369ali, vendar je po letu 1850 zaÄel naglo propadati. Danes je ohranjen le Å¡e del obrambnega stolpa. Med pomembnejÅ¡e mejnike v zgodovini MajÅ¡perka spada prav gotovo iniciativa družin Novak in Kubricht, ki sta zagotovili razvoj industrije v tem kraju, kjer so bile ugodne surovinske okoliÅ¡Äine in kjer je bilo na razpolago dovolj delovne sile, ki na tem revnem hribovitem podroÄju okrog MajÅ¡perka dotlej ni naÅ¡la dovolj možnosti za zaslužek. Tega jim je zagotovila najprej tovarna strojil, pozneje pa âÅ¡e zlasti ženski delovni sili- tovarna tekstila. Obe tovarni pod drugaÄnimi imeni obratujeta Å¡e danes. V MajÅ¡perku obstaja Å¡ola že od 1803 leta. Krajevno skupnost sestavljajo naslednje vasi: MajÅ¡perk, Breg, Jelovice, Koritno, LeÅ¡je, Medvedce, Naraplje, Planjsko, PreÅ¡a, Sestrže, Skrblje, StaneÄka vas, Spodnja SveÄa. Krajevna skupnost MajÅ¡perk Å¡teje skupaj 2304 prebivalce.Med znamenitostmi MajÅ¡perka moramo omeniti grad na Hamrah (danaÅ¡nji Breg pri MajÅ¡perku). V gradu je bila tudi kapela, posveÄena Sv. Janezu Nepomuku, ki je bila po zadnji vojni opuÅ¡Äena. V centru MajÅ¡perka je cerkev Sv. Miklavža, ki je obstajala že pred letom 1261. Na vrhu slemena Jelovic stoji podružniÄna cerkev Sv. Bolfenka iz leta 1649. V MajÅ¡perku je postavljen spomenik žrtvam 2. svetovne vojne.Kraj ima danes zdravstveni dom, Å¡olo, lekarno, vrtec, policijsko postajo, banko in poÅ¡to.Za kulturne prireditve v kraju poskrbijo Å¡ola in druga druÅ¡tva.Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si. '}, 370{id:2525, ll:new GLatLng(46.3504,14.1221), l:'Ribno', d:'ObmoÄje Ribnega združujejo vasi Ribno, Koritno, BodeÅ¡Äe in Selo. NekakÅ¡no srediÅ¡Äe predstavlja Ribno, gvasica s farno cerkvijo sv.Jakoba. Na njenem južnem robu,od koder je Äudovit razgled na Savo Bohinjko, je hotel Ribno, ne DaleÄ stran, vendar niže in bliže Savi pa je naravno jezerce. Sprehajalci radi zavijejo tudi prek mostu Äez Savo do lovske koÄe TaleÅ¡, saj se od tod ponuja lep razgled na RadovljiÅ¡ko polje, Bled in Karavanke. '}, 371{id:4557, ll:new GLatLng(46.3504,15.2053), l:'Loka', d:'Loka je eno izmed enajstih naseilj v ObÄini Dobrna,
371ki leži na vzhodnem delu obÄine. To je naselje samotnih domaÄij v istoimenski gorski kotlinici med RamÅ¡akovim vrhom (970 m) in Vinsko goro (806 m) ter nad poboÄjih nad Dobrno. PovÅ¡je ima kraÅ¡ke znaÄilnosti. '}, 372{id:4063, ll:new GLatLng(46.3522,15.1529), l:'Lipje', d:'Razloženo naselje v PireÅ¡kem podolju vzhodno od Velenja oz. na jugovzhodnih obronkih RadojÄa (RudeÄ), ki je skrajni južni podaljÅ¡ek paÅ¡kega Kozjaka. Naselje sestavljajo zaselki Spodnje in Zgornje Lipje ter Nanojca. V vseh treh zaselkih je bilo v zadnjih letih zgrajenih veliko novih hiÅ¡, tako da je pravih kmetij malo. Dobro uspeva vinska trta, veliko pa je tudi sadnega drevja. V kraju je znana stara Grilova domaÄija in zeliÅ¡Äarski vrt.'}, 373{id:4004, ll:new GLatLng(46.3545,15.7601), l:'Ptujska Gora', d:'O zaÄetkih in nastankih Ptujske Gore zgodovina skoraj popolnoma molÄi. Sedanja cerkev na gori je na tem mestu prva in nima nobene starejÅ¡e prednice. Kot povsem nova ustanova je dobila svoje nemÅ¡ko ime Neustift, to je »nova Å¡tifta«, ker je nastala z novo doloÄenim namenom. Iz arhiva Å¡tajerske plemiÅ¡ke rodbine Stubenbergov je mogoÄe razbrati, da je papež Bonifacij IX. v zadnjem desetletju 14. stoletja dovolil Ulriku IV. Walseejskem postaviti cerkev. Med najstarejÅ¡e sodi omemba iz leta 1442. TurÅ¡ki vpadi so Ptujski Gori naredili veliko Å¡kode, o Äemer piÅ¡e tudi Paolo Santonino, ki je leta 1467 obiskal Goro. Zato so cerkev pozneje obdali z visokim obzidjem., kamor so se lahko zatekli pred napadalci. Znana je tudi legenda, da je goro Marija zavila v Ärn oblak in je Turki niso naÅ¡li. Od tod tudi ime Ärna Gora. Leta 1447 je Ptujska Gora postala trg z lastnim sodstvom, letnimi sejmi in tedenskimi tržnimi dnevi, s katerimi je tekmovala s Ptujem. Na ta Äas nas opominja PRANGER. Marijina romarska cerkev je najlepÅ¡i in najpomembnejÅ¡i celostni umetnostni spomenik, kar jih je zrela gotika ustvarila na Slovenskih tleh. Do pred vojne se je Ptujska Gora lahko pohvalila z veliko ponudbo najrazliÄnejÅ¡ih obrti, ki pa so žal po vojni zamrle. Od leta 1951 pa do leta 1957 je bila cerkev zaprta. Ptujska Gora je gruÄasto naselje vrh slemena Savinsko z jedrom okoli župnijske romarske cerkve S. Marije, ki je tudi najveÄja znamenitost kraja. Nekoliko nižje pod cerkvijo stoji kužno znamenje v spomin na kugo iz leta 1682. V Podložah pri Ptujski Gori je na njivi urejeno prazgodovinsko gomilno grobiÅ¡Äe iz 7. in 6. stoletja pred naÅ¡im Å¡tetjem. Tod je nekoÄ potekala tudi rimska cesta. Na vrhu JanÅ¡kega vrha stoji med vinogradi cerkev Sv. Janeza Krstnika iz 15. stoletja. Krajevno skupnost Ptujska Gora, Podlože, Doklece, Slape, JanÅ¡ki Vrh, Stogovci, BoleÄka Vas. Krajevna skupnost Ptujska Gora Å¡teje 1097 prebivalcev. Na Ptujski Gori zavzamejo prvo mesto Å¡tirje cerkveni prazniki, ki privabijo veÄje Å¡tevilo romarjev in turistov. Ti prazniki so BinkoÅ¡ti (zadnja nedelja v maju), Velike maÅ¡e (15. avgusta), Å entvorca (meseca julija â praznik gorske fare), Male maÅ¡e (8. septembra). Goro obiÅ¡Äe tudi veliko izletnikov. Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si. '}, 374{id:2621, ll:new GLatLng(46.3547,14.7454), l:'LuÄe', d:'ObÄina LuÄeObÄina LuÄe je bila ustanovljena z reformo lokalne samouprave konec leta 1994. Sestavljajo jo zaselki Konjski Vrh, Krnica, LuÄe, Podveža, Podvolovljek, Raduha in Strmec, katerih skupna povrÅ¡ina znaÅ¡a dobrih 109 kvadratnih kilometrov. Kraj leži na sotoÄju Savinje in LuÄnice. Predvsem lepote kraja in neokrnjena narava so moÄan argument, ki vabi turiste od blizu in daleÄ v ta prelepi konec slovenske dežele.'}, 375{id:4055, ll:new GLatLng(46.357,15.1452), l:'BevÄe', d:'Naselje v podolju med Velenjem in Vinsko Goro (pod južnimi obronki DobraÄa) z z gruÄastim zaselkom Spodnje BevÄe v dolini potoka DrajÅ¡nice (ki izvira v srediÅ¡Äu vasi) in razloženimi Zgornjimi BevÄami zahodno od Lopatnika. K naselju spada tudi novozgrajeni zaselek ob glavni cesti Velenje-Celje. Nekoliko dvignjena nad dolinskim dnom in v bližini srediÅ¡Äa Spodnjih BevÄ stoji cerkev sv. Miklavža.'}, 376{id:2633, ll:new GLatLng(46.3572,14.9318), l:'Golte', d:'Golte, kot znano smuÄiÅ¡Äe nad Mozirjem, se nahaja na nadmorski viÅ¡ini 1600 m. Dostop do samega smuÄiÅ¡Äa je mogoÄ z nihalko. '}, 377{id:2717, ll:new GLatLng(46.3579,15.1087), l:'Velenje', d:'Velenje je z veÄ kot trideset tisoÄ prebivalci srediÅ¡Äe Å aleÅ¡ke doline. Moderno mesto je nastalo v desetletjih po drugi svetovni vojni v bližini starega mestnega jedra pod Velenjskim gradom. Premogovnik in svetovno znana tovarna Gorenje že dolgo nista veÄ edina razpoznavna znaka Velenja. Mesto ni samo na zunaj moderno, moderni so tudi njegovi prebivalci, ki s svojo razliÄnostjo priseljencev dajejo Äudoviti naravi svojevrsten utrip in ustvarjajo pogoje za udobno, ustvarjalno in sproÅ¡Äeno poÄutje. Ne samo zase, temveÄ tudi za Å¡tevilne goste, ki so jih veseli v vsakem trenutku. Velenje je mesto priložnosti za vsakogar. Na tem majhnem koÅ¡Äku sveta skoraj ni stvari, ki je ne bi mogli poÄeti. Bi radi leteli z motornim zmajem? Bi radi smuÄali, kotalkali? Ali vam je morda veÄ do plavanja v zdravilni vodi? Kaj pa dobro domaÄe kosilo? Bi poskusili sreÄo v ribolovu, lovu? Ste za skok v muzej ali galerijo? Vse to in Å¡e veÄ lahko doživite v Velenju in njegovi bližnji okolici - za vsakogar je priložnost! Tekst: Darja VerbiÄ (katalog Velenje - Å aleÅ¡ka dolina) '}, 378{id:4558, ll:new GLatLng(46.3624,15.2183), l:'Parož', d:'Parož leži v hribovitem delu ObÄine Dobrna. Naselje pod PaÅ¡kim Kozjakom (Slopnikov vrh, 1036 m) v povirju Dobrnice. Med VraÄkovim vrhom (708 m) in Zlodejevo rebrijo (662 m) je samotna kmetija VraÄek. Zgornji del doline Dobrnice se imenuje Zlodejev ali HudiÄev graben. '}, 379{id:4566, ll:new GLatLng(46.3642,15.251), l:'Brdce nad Dobrno', d:'Brdce so hribovsko naselje v ObÄini Dobrna s samotnimi domaÄijami v neokrnjeni naravi s Å¡tevilnimi naravnimi in kulturnimi zanimivostmi. Na Brdce vodi Anina pot do Ärne kuhinje pri Å umej.'}, 380{id:2713, ll:new GLatLng(46.3644,14.3086), l:'TržiÄ', d:'V sotoÄju Bistrice in MoÅ¡enika najdete mesto TržiÄ, kjer si narava in tradicija podajata roko.'}, 381{id:4064, ll:new GLatLng(46.368,15.1677), l:'Lopatnik pri Velenju', d:'Razloženo naselje Lopatnik pri Velenju se razprostira na poboÄjih DobraÄa, severnimi obronki RadojÄa in RamÅ¡akovega vrha ter delu doline potoka Loka, hribovsko naselje Lopatnik s satnimi kmetijami pa na južnem poboÄju PaÅ¡kega Kozjaka med RadojÄem, RamÅ¡akovim vrhom, Gonžarjevo peÄjo, Vinsko Goro in Temnjakom. Zakraselo povrÅ¡je z rdeÄo zemljo, ki ni najprimernejÅ¡a za obdelovanje, prevladujejo polkmetije, v obeh
381naseljih je ohranjenih nekaj zanimivih etnoloÅ¡kih spomenikov kmeÄke kulture. Znana pa je tudi turistiÄna kmetija TuÅ¡evo.'}, 382{id:3440, ll:new GLatLng(46.369,15.902), l:'Videm pri Ptuju', d:'Kraj se v pisnih virih omenja leta 1355, ko je bil imenovan župnik v cerkvi ob Dravinji. Sicer pa se kraj z imenom "S. Vitus in Tren" omenja v listini iz leta 1392.Videm pri Ptuju, do leta 1952 Å¡e uradno Sv. Vid pri Ptuju, je razloženo naselje na južnem robu Dravskega polja, na obeh bregovih reke Dravinje, ki se nedaleÄ od tu izliva v Dravo. Tu se Haloze najbolj približajo rokavom Drave. Matej Slekovec piÅ¡e v župnijski kroniki , da je stal na âGradiÅ¡Äuâ, ob izlivu Dravinje v Dravo, na najviÅ¡jem vrhu, nekoÄ mogoÄni grad âTranekâ-Dranek, ki nosi ime po Dravinji. Danes o gradu ni sledu. Lastniki haloÅ¡kih posesti so bili gospodje DraneÅ¡ki, nato so ga odkupili gospodje Ptujski. Kasneje se grad omenja vse do druge polovice 14. stoletja. V bližini gradu pa se v zaÄetku 15. stoletja omenja cerkvica Sv. Janža, ki so jo dali postaviti gospodje Ptujski.Kraj so pestile razliÄne nesreÄe. V letu 1532 so Turki napadli in poruÅ¡ili veÄ gradov in cerkva v Halozah, med njimi najbrž tudi grad Dranek. Cerkev Sv. Vida so kmalu obnovili, razvaline gradu pa so izginile.V letu 1645 se je kuga razÅ¡irila iz Ptuja na Videm. Tako je bila meseca julija že polovica hiÅ¡ zaznamovanih z belim križem â znamenjem kuge. Å ola v kraju ima veÄstoletno tradicijo. Prve omembe organistov in uÄiteljev najdemo zapisane v župnijski kroniki od leta 1692 dalje. Z imenom âSchulmeisterâ je leta 1719 omenjen Franz Anton Sutori. Od tega Äasa naprej lahko govorimo o kontinuiranem pouku v kraju. SrediÅ¡Äe kraja se je v zadnjih dvajsetih letih moÄno spremenilo. Novo zgrajena poslopja, kot so gasilski dom, poÅ¡ta, trgovine, pekarna, gostilna, banka, bifeji, suÅ¡ilnica hmelja, velika moderna Å¡ola, most Äez Dravinjo in nova zgradba obÄinske hiÅ¡e, mu dajejo urbaniziran, skoraj mestni videz.Danes sestavljajo krajevno skupnost naslednje vasi: Dravci, Dravinjski Vrh, Jurovci, Lancova vas, Ljubstava, Majski Vrh, Pobrežje, SoviÄe, Å turmovci, Tržec, Vareja, Videm pri Ptuju, ki skupaj Å¡tejejo 3308 prebivalcev v 1288 gospodinjstvih. V kraju stoji nova obÄinska zgradba , na katero smo zelo ponosni.ObÄinski praznik slavimo 15.junija- na vidovo. V pustnem Äasu je že tradicionalna povorka FaÅ¡enk na Vidmu. Na njej sodelujejo tradicionalne pustne maske: korant iz Lancove vasi z znaÄilnimi rogovi, oraÄi iz Haloz in rusa.V neposredni bližini med StudenÄnico in Dravinjo se razprostira krajinski park Å turmovec, kjer smo ohranili nekatere ogrožene živalske in rastlinske vrste.Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si. '}, 383{id:2517, ll:new GLatLng(46.3693,14.1135), l:'Bled', d:'Slovenija ima en sam otok, a je ta s svojo samosvojostjo privlaÄnejÅ¡i od marsikaterega otoÄja. V zavetju slikovitih gora kraljuje sredi alpskega jezera. S svojo oÄarljivostjo je že stoletja simbol kraja, v katerega se radi vraÄajo gostje z vsega sveta. Ta kraj, ki obstaja že tisoÄ let, je BLED.  Na otoku sredi jezera so davni slovenski predniki Äastili Živo, staroslovansko boginjo ljubezni in plodnosti. Za njimi so na otok k Sveti Mariji prihajali romarji. Pred tisoÄletjem, 10. aprila 1004, pa je bil prviÄ omenjen tudi kraj Bled. Sveti nemÅ¡ki cesar Henrik II ga je tedaj podaril Å¡kofu iz Brixna. V srednjem veku je kraj cvetel na raÄun romarjev, v 19. stoletju pa so jih nadomestili prvi pravi turisti. Å vicarski Arnold Rikli je v blagodejnem podnebju ter v  jezerski in termalni vodi pod gradom odkril vir zdravja in dobrega poÄutja. Njegovo zdraviliÅ¡ko ponudbo naravne hidropatije so domaÄini dopolnili s penzioni in hoteli. Kraj, ki je bil že na zaÄetku 20. stoletja najlepÅ¡e zdraviliÅ¡Äe tedanjega cesarstva, je privlaÄil evropsko aristokratsko elito. Po II. svetovni vojni je bila tu ena najlepÅ¡ih protokolarnih rezidenc tedanje države. V lepotah Bleda so uživali mnogi najpomembnejÅ¡i ljudje z vsega sveta. Zdaj že desetletja kraj odkrivajo in se vanj vraÄajo romarji novih Äasov. Svetovljanske iskalce drugaÄnosti in lepote, sprostitve in navdihov, miru ali Å¡portnih izzivov tu priÄakuje tisoÄero možnosti. Sprehajalne in koÄijaÅ¡ke poti okrog jezera, tradicionalni Äolni, zvonjenje za izpolnitev želja na otoku, grajski zakladi, bližnja smuÄiÅ¡Äa, planinske poti, golf igriÅ¡Äa, lov, ribolov, casino, kongresne zmogljivosti â to so le drobci blejske privlaÄnosti, ki jo je vredno zares izkusiti. Kdor jo doživi, vedno znova po njej hrepeni...Bled - pogled z gradu (360°)'}, 384{id:3446, ll:new GLatLng(46.3698,15.8288), l:'Sela', d:'Krajevna skupnost Sela je zelo mlada, saj je bila ustanovljena v letu 1998. Zapiski segajo v 19. stoletje. Takrat je naselje spadalo v obÄino Sv. Vid pri Ptuju. Leta 1874 je bila ustanovljena Å¡ola s tremi oddelki. Sela so obcestna vas na levem bregu reke Polskave. Prebivalci se že od nekdaj ukvarjajo s poljedelstvom, živinorejo in deloma z vinogradniÅ¡tvom, nekateri pa se vozijo na delo drugam. NaÅ¡i otroci obiskujejo prve Å¡tiri razrede na Selah, nato pa nadaljujejo Å¡olanje na Vidmu.
384V krajevno skupnost Sela je povezanih pet vasi: Sela, Barislovci, Trnovec, del Popovc in del Zg. Pristave. V 160 gospodinjstvih živi 522 prebivalcev.Reka Polskava je bogata z ribami, zato sem radi prihajajo tudi ribiÄi od drugod. NekoÄ pa sta bila ob Polskavi tudi mlin in oljarna.Cerkvica Sv. Družine je podružniÄna cerkev Sv.Vida in je bila posveÄena leta 1904.Ob cesti iz Ptuja proti Selam stoji kužno znamenje.Vas je znana po dobri gostinski ponudbi in tradicionalni prireditvi ob prazniku Sv. Ane (Anina nedelja). Na Selah je aktivno kulturno druÅ¡tvo, ki skozi vse leto prireja predstavitve domaÄih dobrot skupaj z Aktivom kmeÄkih žena. V decembru pripravijo sreÄanje z božiÄkom in obdarijo otroke in krajane. Od kulturno zgodovinskih znamenitosti je vredna ogleda Å tajnerjeva kapela, ki je bila zgrajena po prvi svetovni vojni, in kužno znamenje, ki priÄa, da se kugi tudi prebivalci Sel niso mogli izogniti.Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si. '}, 385{id:4559, ll:new GLatLng(46.3735,15.2102), l:'Strmec nad Dobrno', d:'Strmec nad DobrnoTo je hribovito naselje v ObÄini Dobrna, naselje samotnih domaÄij na južnih poboÄjih PaÅ¡kega kozjaka (BasaliÅ¡Äe, 1272 m - ObÄina Vitanje). NajviÅ¡ji vrh ObÄine Dobrna na PaÅ¡kem Kozjaku je Å trukljev vrh, visok 1227 m. Župnijska cerkev Sv. JoÅ¡ta pod Å pikom (1108 m) je izvorno gotska stavba iz 13. ali 14. st. Sedanja neogotska stavba je iz leta 1884. Med 2. svetovno vojno so na obmoÄju kraja potekali boji XIV. divizije z okupatorjem. V Parožu teÄe Å umeÄnica. Å umeÄnikov slap je opredeljen kot naravna vrednota. V neposredni bližini je locirana DomaÄija Å umeÄnik.'}, 386{id:2689, ll:new GLatLng(46.3772,15.0448), l:'Å oÅ¡tanj', d:'Na zahodnem delu Å aleÅ¡ke doline se je na reÄni naplavini med reko Pako in do 600 m visokimi vzpetinami proti jugu razvilo mestno naselje Å oÅ¡tanj. Nad mestom stoji razvalina Å¡oÅ¡tanjskega gradu, imenovana Pusti grad, iz 12. stoletja. Ohranjen in obnovljen je njegov veÄnadstropni stolp, ki sodi med redke, do prvotne viÅ¡ine ohranjene obrambne romanske stolpe na Slovenskem. Pod njim leži graÅ¡Äina Turn, ki je prvotno služila kot grajska kaÅ¡Äa, leta 1347 pa so jo prezidali v plemiÅ¡ko prebivaliÅ¡Äe. Sredi Å¡estdesetih let prejÅ¡njega stoletja je bil Å oÅ¡tanj upravno, kulturno in gospodarsko srediÅ¡Äe Å aleÅ¡ke doline, njegov nadaljnji razvoj pa so narekovala bogata podzemna nahajaliÅ¡Äa lignita pod veÄjim delom mesta in bližnjo vasjo Družmirje. Obiskovalec Å oÅ¡tanja ne more spregledati mogoÄnega kompleksa Termoelektrarne Å oÅ¡tanj, ki zagotavlja tretjino vse porabljene energije v Sloveniji, v kritiÄnih situacijah pa skoraj polovico. Zanimiva za ogled je predmestna vila Å iroko, ki jo odlikuje kakovostna pozidava in detajli v zunanjÅ¡Äini ter notranjÅ¡Äini in je danes preurejena v gostiÅ¡Äe. V mestu stoji stavba v neorenesanÄnem slogu, Kajuhov dom, kjer se je rodil pesnik Karel Destovnik â Kajuh, v cerkvi Sv. Mohorja in Fortunata pa je ohranjen zvonik s freskami iz 13. stoletja. V Å oÅ¡tanju in okoliÅ¡kih krajih je mnogo naravnih znamenitosti, kulturnozgodovinskih spomenikov, termalno zdraviliÅ¡Äe, Å¡portno letaliÅ¡Äe, pohodne poti, itd.., skozi vse leto pa se odvijajo raznovrstne prireditve, zatorej bo vsak popotnik na tem koÅ¡Äku Å aleÅ¡ke doline naÅ¡el nekaj zase. '}, 387{id:2529, ll:new GLatLng(46.3796,14.0692), l:'Zgornje Gorje', d:'Povezuje vasi, ki leže severozahodno od Bleda proti Pokljuki. Že v Spodnjih Gorjah se racepi cesta proti soteski Vintgar ter proti Zgornjim Gorjam (gruÄasta vas na vrhu položnega slemena, centralno naselje) oz.Pokljuki. Tu je farna cerkev sv.Jurija. Ne DaleÄ stran, blizu vasice Krnica, je zanimiva PokljuÅ¡ka soteska. Simbol Gorij je zvon, saj je bila tod nekdaj živa zvonÄarska obrt, izdelovanje kravjih zvoncev, ki jo zdaj spet oživljajo. '}, 388{id:4434, ll:new GLatLng(46.3796,15.0064), l:'Skorno', d:'Tisti, ki najde zadovoljstvo v lepotah narave, mora obiskati Skorno pri Å oÅ¡tanju. Naselje je razloženo na eni izmed najlepÅ¡ih planot Å aleÅ¡ke doline. Na samotni jasi vrh hriba stoji, kot se za puÅ¡Äavnika spodobi, poznogotska cerkev Sv. Antona. Planota se strmo spusti v dolino Å entflorjanÅ¡Äice in Pake, v sotesko Penk, od koder je do Å oÅ¡tanja dobre Äetrt ure hoda. V notranjosti zakrasele planote so kraÅ¡ke jame, v eni
388izmed njih so naÅ¡li tudi redke aragonitne ježke. V kraju stoji nova župnijska cerkev Sv. Mihaela, ki pritegne pogled zaradi svoje drugaÄne in moderne zunanjÅ¡Äine. Stara župnijska cerkev v Družmirju se je sredi sedemdesetih let pogreznila zaradi izkopavanja premoga, a so iz njenega prezbiterija v novo prenesli razkoÅ¡ni oltar, ki je eden najveÄjih v Å aleÅ¡ki dolini.'}, 389{id:2777, ll:new GLatLng(46.3815,13.7539), l:'Trenta', d:'Podkvasta dolina, vrezana globoko med gore, se razpira v divje stranske soteske. Po njih se v SoÄo pretakajo: - Mlinarica, ki žene vodo Äez previsna, težko prehodna korita, - Krajcarica, ki ji ponikanje in ponovno vznikanje v roju izvirov ne jemlje moÄi, - Vrsnik z modrozelenimi tolmuni in koriti ter Å¡e mnogi drugi vodni izviri, ki predvsem ob deževnem vremenu spremenijo dolino v pravljiÄno deželo stoterih voda. Od Izvira SoÄe do Velikih in Malih korit so Å¡e najznaÄilne hiÅ¡e s skodlastimi strehami, lesenimi zunanjimi stopniÅ¡Äi in ganki, a njihovo nekdanjo samotnost zdaj bogatijo penzioni, turistiÄne kmetije, gostoljubne domaÄije. Le dve vasi sta v dolini: - Vas SoÄa je dobila ime po reki, - razpotegnjena Trenta pa je dala ime vsej dolini. Njen osrednji del je Na Logu, kjer so Informacijsko srediÅ¡Äe Triglavskega narodnega parka z vodniÅ¡ko službo, Trentarski muzej in gostom namenjen Dom Trenta.V Zadnji Trenti, najbolj oddaljenem delu doline, je v krnici Zapotok 180 m visoka prepadna stena z najviÅ¡jim slapom Triglavskega narodnega parka.NajznamenitejÅ¡a korita si SoÄa dolbe pri vasi SoÄa, kjer se Velika korita, dolga 750 m, zajedajo do 15 m globoko med ponekod le do 2 m razmaknjene bregove. Malo viÅ¡je SoÄa dolbe Mala Korita, dolga okoli 100 m, globoka do 6 m in ponekod ožja od 1 m.'}, 390{id:4067, ll:new GLatLng(46.3817,15.188), l:'PaÅ¡ki Kozjak', d:'Hribovito naselje s samotnimi kmetijami na poboÄjih PaÅ¡kega Kozjaka (razgledna toÄka Å pik, 1108 m). kot samostojno naselje obstaja Å¡ele od leta 1953 (prej je spadalo pod naselje Lipje). K danaÅ¡njemu naselju PaÅ¡ki Kozjak spada tudi zaselek Loka pod severnimi obrnki RadojÄa. V bližini cerkve sv. JoÅ¡ta, osnovne Å¡ole in pokopaliÅ¡Äa je stiÅ¡iÅ¡Äe veÄ obÄinskih meja. Pod cerkvijo je planinski dom Planinskega druÅ¡tva Velenje. v kraju je veliko arheoloÅ¡kih ostankov in etnoloÅ¡kih zanimivosti.'}, 391{id:4066, ll:new GLatLng(46.3823,15.1469), l:'Paka pri Velenju', d:'Razloženo naselje v ozki dolini reke Pake â po njenem izstopu iz soteske huda Luknja (z istoimensko kraÅ¡ko jamo) na vzhodnem delu Å aleÅ¡ke doline â in na poboÄjih pod PaÅ¡kim Kozjakom, Jesenikom, DobraÄem, Smodivnikom in Stropnico. Naselje sestavljajo zaselka Paka in Selo, ki se je praktiÄno že združilo z Velenjem. V bližini glavne ceste Velenje-Slovenj Gradec in podružniÄne osnovne Å¡ole je v Paki velik kamnolom. Kamnolom je tudi v zaselku Selo, v njegovi bližini pa znan naravni most Velinja peÄ (tudi Velinjekova peÄ) ter rekreacijski center TrebeliÅ¡ko.'}, 392{id:3190, ll:new GLatLng(46.3835,15.5745), l:'Slovenska Bistrica', d:'Slovenska Bistrica je eno najstarejÅ¡ih mest na Slovenskem. Mestnemu jedru dajejo posebnost grad Slovenska Bistrica z grajskim parkom in Grasslovim stolpom, cerkve sv. Jerneja, sv. Marije sedem žalosti in sv. Jožefa, Marijino znamenje na trgu Alfonza Å arha ter druge stavbe, ki so bile zgrajene ob prometni cesti Dunaj â Trst.'}, 393{id:3438, ll:new GLatLng(46.3851,16.0472), l:'ZavrÄ', d:'"ZavrÄ se nahaja v severovzhodnem delu Slovenije, natanÄneje v vzhodnem delu Haloz, in meji na HrvaÅ¡ko. Stari latinski in nemÅ¡ki rokopisi omenjajo ZavrÄ kot župnijo že leta 1430; imenovali so jo Saurig oziroma Sauritsch. V ZavrÄu so naÅ¡li kamnito orodje in rimske novce, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. ObmoÄje je znano po odliÄnih vinogradnikih in je že od keltskih Äasov predano vinogradniÅ¡tvu, ki je tudi za danaÅ¡nje prebivalce eden od perspektivnih virov dohodka. Zgodovinsko pomemben je na vzpet
393ini ležeÄ dvorec iz zaÄetka 17. stoletja, v katerem je bil do leta 1850 sedež sodiÅ¡Äa in politiÄnega okraja. V njegovi neposredni bližini je cerkev sv. Miklavža, zavetnika brodarjev in splavarjev. Na hribu nad dvorcem stoji cerkev device Marije, ki jo vsako leto 15. avgusta, na Marijin praznik, obiÅ¡Äe veliko ljudi, saj je znana božja pot.Posebno pozornost na TurÅ¡kem Vrhu vzbuja stebrasto znamenje iz Äasa turÅ¡kih vpadov, ki naj bi oznaÄevalo grob turÅ¡ke babice.Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si. "'}, 394{id:4059, ll:new GLatLng(46.3869,15.1138), l:'Hrastovec', d:'"Razloženo naselje na južnem poboÄju Vodemle; z gostejÅ¡o poselitvijo ob spodnjem toku Lepene ter ob cesti proti Å kalskim Cirkovcam in Konovemu oziroma Velenju. Pravih kmetij skoraj ni veÄ, v glavnem enodružinske delavske hiÅ¡e. V naselju stoji grad Turn iz 13. stoletja. Blizu gradu (na TiÄnici) je velik sadovnjak Kmetijske zadruge Å aleÅ¡ka dolina."'}, 395{id:2930, ll:new GLatLng(46.3872,15.4498), l:'Oplotnica', d:'Oplotnica leži v SV delu Slovenije in se razprostira na 33 km2, v objemu pohorskih gozdov, katerih naravni zakladi skrivajo edinstven pohorski tonalit in druge kamenine, ki ne prepuÅ¡Äajo vode. Njeno celostno podobo oblikuje 21 zaselkov, ki nizajo krajinske znaÄilnosti in oblikujejo pokrajino. ObÄina Oplotnica ima 3975 prebivalcev in leži na nadmorski viÅ¡ini 295 - 937 m. Kraj Oplotnica je veÄje gruÄasto srediÅ¡Äno naselje z videzom vaÅ¡kega srediÅ¡Äa, ki se razprostira na obeh straneh potoka Oplotnica, ki priteÄe iz Pohorja na ravninski del oplotniÅ¡ke obÄine. Naselje je na meji ravninskega sveta, zato so tu razvite najrazliÄnejÅ¡e kmetijske panoge. V viÅ¡jih legah prevladujejo gozdovi in s tem v zvezi lesnopredelovalna dejavnost, na nižjih obronkih se veÄinoma razprostirajo vinogradi, v dolini pa se ukvarjajo z živinorejo in poljedelstvom. ObmoÄje je bogato z vodnimi viri, zato je tu bilo vÄasih dosti mlinov in žag na vodni pogon. V obÄini so potoki Oplotnica, Božjenica, GraÄanica in Äadramski potok. Lokalna cesta iz Oplotnice je prikljuÄena na regionalno cesto za Slovensko Bistrico in Tepanje, kjer je dostop do avtoceste Maribor - Ljubljana. Iz Oplotnice vodijo poti na Osankarico, Pesek, ZreÄe, Roglo, Tri kralje, Ärno jezero, Areh in druge turistiÄne toÄke na Pohorju. ObÄina Oplotnica meji na obÄine ZreÄe, Slov. Konjice in Slov. Bistrico.Na tem mestu ne smemo pozabiti omeniti vinski-turistiÄni cesti Gorica in Prihova kamor se lahko podate peÅ¡, s kolesom, avtomobilom ali morda celo v konjskem sedlu in se naužijete lepot pokrajine posute z vinogradi, kjer vam bodo prijazni ljudje postregli z lastnimi vrhunskimi vini ob domaÄih kulinariÄnih posebnostih.Naj vas pot zanese v naÅ¡e kraje, kjer vas bosta prijaznost in gostoljubnost ljudi ter Äudovita pokrajina pospremila v svet naravne in kulturne dediÅ¡Äine obÄine Oplotnica.'}, 396{id:4433, ll:new GLatLng(46.393,15.0144), l:'Florjan', d:'Sredi naselja Florjan boste na strmi peÄini zagledali ostanke razvalin gradu Katzenstein, katerega so poruÅ¡ili Celjani že v 15. stoletju. Vidni so le manjÅ¡i deli nekdanjega obodnega zidovja. Na tem mestu so kasneje pozidali cerkev Sv. Florjana. DanaÅ¡njo podobo je cerkev dobila v 17. in 18. stoletju, ko so ji vzidali Äudoviti leseni strop iz desetih kaset v Å¡irino in dvanajstih v dolžino, poslikan je s cvetovi in spominja na cvetliÄno polje.'}, 397{id:4432, ll:new GLatLng(46.3943,15.0581), l:'Ravne', d:'Živopisano zgodovino razkrivajo tudi Ravne pri Å oÅ¡tanju. To je razložena vas na severnem obrobju Å aleÅ¡ke doline, od koder se svet polagoma dviga od nizkih goric do hribov, ki so jih Å¡tevilni potoki razrezali v podolgovata slemena, kjer so veÄje kmetije naÅ¡le svoj prostor. Na strmi, delno skalnati vzpetini leži razvalina gradu Forhtenek, ki se prviÄ omenja leta 1317. Ohranjeni so ostanki gotskega stolpa in obodnega zidovja, ki je obdajalo grajsko kapelo. V Ravnah stoji tudi cerkvica Sv. Duha. Od 16. stoletja dalje je znan dobro ohranjen dvorec Gutenbichl, katerega zadnji lastnik je bila družina VoÅ¡njak. Ta je stavbo leta 1931 temeljito pozidala in ji dala danaÅ¡njo podobo. V dvorcu je ohranjena dragocena notranja oprema, posebno vrednost pa mu daje izjemen baroÄni park. V zaselku Pristava si pri rejcu Ledineku lahko ogledate in celo nakrmite Äredo jelenov, z »domaÄo koÅ¡to« pa se lahko okrepÄate na turistiÄni kmetiji Apat. Äe želite pokukati v preteklost, se lahko udeležite vsakoletne Oglarije, t.j. kuhanje oglja, starega obiÄaja, ki se ga lotijo le Å¡e redki starejÅ¡i mojstri.'}, 398{id:2561, ll:new GLatLng(46.3953,14.4978), l:'Jezersko', d:'"DaleÄ tam na severu Ljubljane, kjer loÄijo nebotiÄni vrhovi kamniÅ¡kih planin sonÄno Kranjsko od gorate KoroÅ¡ke, leži majhna deželica, Äisto samosvoja, obdana krog in krog od visokih gora, J e z e r s k o. Na Zgornjem Jezerskem se do sedaj ozka dolina razÅ¡iri v kotlino in v jugo-zahodni smeri uzremo pred seboj ves velikanski masiv ponosne KoÄne. Tu žele vidimo, da je KoÄna cela gorska skupina, ali bol
398je reÄeno veliÄasten amfiteater gora, ki obkrožujejo jugo-zahodni del jezerske planote. Na zahodu zapazimo Jezerski vrh, ki zapira pot proti ostali KoroÅ¡ki. Cela geoloÅ¡ka formacija kaže na to, da je polnilo sedanjo kotlino nekdaj jezero, dokler si ni poiskala Jezernica na zahodu skozi apnenske plasti izhoda in na ta naÄin osuÅ¡ila jezero. To dokazujejo tudi stare stavbe; tako leži stara cerkev visoko gori na severnem bregu, tako so tudi kmetski domovi stali viÅ¡je nad sedanjimi. "'}, 399{id:3488, ll:new GLatLng(46.3967,16.2715), l:'SrediÅ¡Äe ob Dravi', d:'Naselitev SrediÅ¡Äa ob Dravi sega v Äas neolitika, samo SrediÅ¡Äe ob Dravi pa se prviÄ omenja leta 1255, ko naj bi bil na danaÅ¡njih Tratah zgrajen grad, ki je kasneje le redko omenjen. Leta 1532 naj bi ga uniÄili Turki. Prav zaradi tega je SrediÅ¡Äe ob Dravi dobilo naziv vzhodna Å¡tajerska trdnjava.Leta 1704 so v SrediÅ¡Äe vdrli Kruci, ki so se jim SrediÅ¡Äani z veseljem pridružili, ko so sliÅ¡ali, da so namenjeni na ormoÅ¡ki grad. Leta 1848 so v SrediÅ¡Äu moÄno podprli tudi Program Zedinjene Slovenije, kar so dokazali s podpisovanjem peticije. Trg je pridobil pravico do svojega grba, ki je po ustnem izroÄilu nastal na podlagi dobro opravljenega dela trÅ¡kih kovaÄev pri zemljiÅ¡kem gospodu, na kar spominjajo krogi, ki v grbu predstavljajo kolesa.Cerkev žalostne matere Božje, ki ima gotski videz, je iz leta 1637. Oprema cerkve je iz 18. stoletja. V notranjosti pogled pritegne oltar ob severni steni z baroÄno oltarno sliko Marije zavetnice s plaÅ¡Äem.V SrediÅ¡Äu je tudi Oljarna, kjer že okrog 100 let proizvajajo odliÄno naravno SrediÅ¡ko buÄno olje, priznano doma in na tujem. Pri tem je najpomembnejÅ¡e, da se postopek predelave vsa leta ni spremenil, temveÄ so se izkuÅ¡nje zaposlenih prenaÅ¡ale iz generacije v generacijo. Za boljÅ¡e poznavanje buÄnega olja in jedi pripravijo v oljarni v Äasu spravila buÄ vsako prvo soboto v oktobru prireditev Odprta vrata, ki je etnoloÅ¡ko in zabavno obarvana.V SrediÅ¡Äu je tudi Krajevna zbirka NOB, v kateri so predstavljeni utrinki boja proti okupatorju. Ob njej je postavljena razstava o druÅ¡tvenem življenju SrediÅ¡Äa ob Dravi med 1. in 2. svetovno vojno ter razstava razglednic in fotografij SrediÅ¡Äa ob Dravi danes. Lokalni turistiÄni vodniki po obÄini Ormož vas bodo z veseljem popeljali po vinskih cestah ter vam razkazali znamenitosti obÄine Ormož (glej seznam lokalnih vodnikov).'}, 400{id:2709, ll:new GLatLng(46.3976,14.2881), l:'Podljubelj', d:'Podljubeljsko ali kot jo imenjejo domaÄini Å entansko dolino je izdolbel potok MoÅ¡enik s krajÅ¡imi pritoki, pri tem pa so mu pomagali ledeniki, katerih sledi so najbolj vidne v osrednjem, najÅ¡irÅ¡em delu doline. Ta slikovita dolina med TržiÄem in Ljubeljem je izhodiÅ¡Äe za Å¡tevilne planinske izlete, hkrati pa vas bo prijetno presenetila s svojo lepo naravo, bogato kulturno dediÅ¡Äino in turistiÄno ponudbo. Stari prelaz Ljubelj, nekdanji rudnik živega srebra, spominski park taboriÅ¡Äa Mauthausen, TominÄev slap in Adrenalinski park je le nekaj zanimivosti, ki jih lahko obiÅ¡Äete v podljubeljski dolini.'}, 401{id:4431, ll:new GLatLng(46.3984,15.0795), l:'Gaberke', d:'GruÄasto naselje Gaberke zajema gaberÅ¡ko dolino, ki se priÄne v Družmirju in zakljuÄuje v Velunji in Vrhih. Pred leti se je imenovalo Družmirje - Gaberke, a je zaradi rudarjenja Družmirje potonilo in so ostale samo Gaberke, vsi naseljenci Družmirja pa so se preselili. Ob gozdiÄku na robu vasi stoji cerkvica, v originalu posveÄena Å¡kofu sv. Ulriku ali Urhu, vendar pa je ÄaÅ¡Äenje Matere Božje vedno bolj izpodrivalo sv. Urha, tako da je danes glavni oltar posveÄen Mariji. Življenje v kraju je družabno po zaslugi naÅ¡tetih druÅ¡tev, ki vsako po svojih moÄeh izvaja letni program usklajen na nivoju krajevne skupnosti za vse generacije in primerno letnemu Äasu.'}, 402{id:2729, ll:new GLatLng(46.4007,14.6312), l:'Logarska dolina', d:'Logarska je ena najlepÅ¡ih evropskih alpskih ledeniÅ¡kih dolin. Umirjen sprehod po dolini in okolici spomni na stoletno sožitje ljudi in narave. Logarska dolina je odliÄno izhodiÅ¡Äe za pohode na vrhove KamniÅ¡ko-Savinjskih Alp ali v zanimivo okolico.Igra narave je Logarsko dolino ustvarila globoko v osrÄju Savinjskih Alp in jo obdala s preko 2000 m visokimi vrÅ¡aci (KrofiÄka, Ojstrica, LuÄka baba, Planjava, Brana, Turska gora, Rinke,...). DanaÅ¡njo slikovito podobo Logarske doline je ustvaril ledenik v zadnji ledeni dobi. Dolina, ki se deli na 3 dele, je dolga 7 km, Å¡iroka pa v povpreÄju 250 m. Spodnji del se imenuje Log, srednji Plest, zgornji pa Kot. Log in Plest predstavljata travnate zelenice, Kot pa je deloma poraÅ¡Äen z gozdom. PrivlaÄnost Logarske doline se kaže v prvobitnosti okolja ter v Å¡tevilnih naravnih zanimivostih, ki privabljajo ljubitelje narave. Svoj peÄat so prostoru vtisnile tudi kmetije, ki so skozi stoletja ustvarjale kulturno krajino. Ravno sožitje med Älovekom in naravo je tista vrednota, ki jo danes najdemo le redkokje. Zaradi omenjenih vrednot, je Logarska dolina bila leta 1987 razglaÅ¡ena za krajinski park. Svoj imidž gradi na sonaravnem razvoju ter na kakovostni turistiÄni ponudbi. Zaradi svoje lege pa predstavlja tudi izhodiÅ¡Äno toÄko za Å¡tevilne atraktivne izlete v Savinjske Alpe. Logarska dolina (360°)'}, 403{id:3992, ll:new GLatLng(46.4008,15.4991), l:'Tinsko', d:'"Tinska gora, vidna že od daleÄ, zbuja pozornost z dvema tesno skupaj postavljenima cerkvama; Matere božje in sv. Ane. Vrh Tinskega je izrazito vinogradniÅ¡ki. Tam uspeva najžlahtnejÅ¡a vinska trta, vinogradniki pa se ponaÅ¡ajo z najbolj kakovostnimi vini. Po Tinskem vrhu teÄe Å marsko-virÅ¡tanjska vinska turistiÄna cesta, gorc in zidanic pa je toliko, da druga drugo kar izpodrivajo. LaÄnega in žejnega popotnika bodo domaÄini sprejeli Å¡irokega srca in odprtih rok. Veliko je tudi ohranjene etnoloÅ¡ke dediÅ¡Äine in marsikdo, ki ga pot zanese v te kraje, dobi vtis, da se je Äas na Tinskem za trenutek ustavil. "'}, 404{id:2693, ll:new GLatLng(46.405,15.0203), l:'TopolÅ¡ica', d:'ZdraviliÅ¡ki kraj v zahodnem delu Å aleÅ¡ke doline z naselitvenim jedrom v dolini potoka Toplica ter z zaselki Lom, MetleÄe in LajÅ¡e (tu velenjsko Å¡portno letaliÅ¡Äe). V TopolÅ¡ici izvira termalna zdravilna voda s temperaturo 32°C. ZaÄetki danaÅ¡njega zdraviliÅ¡Äa segajo v 16. stoletje. V kraju je bolniÅ¡nica z internim oddelkom in oddelkom za pljuÄne bolezni. V kraju stoji poznogotska podružniÄna cerkev sv. Jakoba. V TopolÅ¡ici je 9. maja 1945 general von Lehr podpisal dokument o vdaji nemÅ¡ki
404h oboroženih sil v jugozahodni Evropi.'}, 405{id:2769, ll:new GLatLng(46.4055,13.6038), l:'Log pod Mangrtom', d:'Pod petnajst dvatisoÄakov in pod okrilje najmogoÄnejÅ¡e stene so se zarezale divje reÄice, ki prek LoÅ¡ke Koritnice napajajo SoÄo. Alpska vasica, ki sodi med najprivlaÄnejÅ¡e naselbine v Triglavskem narodnem parku, je izhodiÅ¡Äe za njihova odkrivanja. Od tod vodijo poti v dolino stoterih slapov in med botaniÄne zaklade Mangrta, od tod se vije tudi kolesarjem privlaÄna najviÅ¡je ležeÄa slovenska cesta do Mangrtskega sedla.Log pod Mangrtom (360°)'}, 406{id:3248, ll:new GLatLng(46.4086,16.1509), l:'Ormož', d:'Ormož je mesto pod obronki Slovenskih goric, zraslo na naravni terasi nad reko Dravo. Mesto, bogato z zgodovino, so sekale pomembne prometne poti in ravnica nad Dravo je bila poseljena že okrog leta 2100 pr. n. Å¡t. Bronastodobni Ormož je po pomembnosti presegel vse okoliÅ¡ke kraje in ga zaradi svoje velikosti in urbanistiÄne zasnove priÅ¡tevamo med tovrstno najveÄje naselbine v vzhodno-alpskem prostoru. Arheologi so odkrili veliko dokazov o gradbeni, bivanjski, celo kulinariÄni in pivski kulturi takratnih prebivalcev. Naselbina je iz neznanih razlogov propadla, mesto pa je doživelo ponoven vzpon Å¡ele v srednjem veku.PrviÄ se ime naselbine Holermuos omenja v listini iz leta 1273. Äas, ko se prviÄ omenja Ormož, je bil Äas bojev za vzhodno mejo med ogrskimi kralji in SalzburÅ¡ko nadÅ¡kofijo, zato je že leta 1293 dobil iz strateÅ¡kih razlogov trÅ¡ke pravice, leta 1331 pa mestne pravice. Utrjen grad so postavili Ptujski gospodje zaradi obrambne meje z Madžari. Mesto Ormož se je razvijalo samostojno, grajske stavbe pa so bile od mesta loÄene z obzidjem. V Äast ptujskemu graÅ¡Äaku Frideriku, ki je mestu podelil mestne pravice, so mesto zaÄeli imenovati Friedau, vendar se staro ime Holermuos ni povsem izgubilo. Po glasovnih spremembah skozi stoletja se je ime mesta oblikovalo v sedanje ime Ormož. Mesto so velikokrat opustoÅ¡ili požari, razdejanje za seboj pa so pustili tudi Madžari (1487), Turki (1532), uporni madžarski kmetje (1605) in Kruci (1704). MirnejÅ¡e obdobje za razvoj mesta se je zaÄelo Å¡ele v drugi polovici 18. stoletja. Ob obiÄajnih mestnih privilegijih so imeli meÅ¡Äani pravico tudi do letnih sejmov, katerih tradicija se je ohranila do danaÅ¡njih dni: Jakobov sejem poteka prvi ponedeljek po Jakobovi nedelji, cvetni sejem na cvetni petek in Martinov sejem 11. novembra na praznik sv. Martina. Leta 1927 je bil v Ormožu ustanovljen sanatorij za zdravljenje revmatiÄnih bolnikov z mednarodnim slovesom. Oživitev zdraviliÅ¡ke dejavnosti je ena izmed pomembnejÅ¡ih razvojnih priložnosti prihodnosti.Sodobnemu Ormožu ob pomembni prometni legi dajejo veljavo naravne danosti in kulturne lepote, prenova mesta pa je potekala v duhu ohranitve stare mestne podobe. Mesto Ormož sodi danes med lepÅ¡a mesta na Slovenskem, ki so ohranila svoje posebnosti. Zanj je znaÄilno vzduÅ¡je, ki diha z letnimi Äasi. Izvrstne jedi tega dela Å¡tajerske ga zgolj dopolnjujejo.  Lokalni turistiÄni vodniki po obÄini Ormož vam bodo z veseljem pokazali znamenitosti Ormoža in okolice. Dodatne informacije: ++386 2 741 53 53.'}, 407{id:4430, ll:new GLatLng(46.4118,14.959), l:'Bele Vode', d:'Bele Vode so razloženo hribovsko naselje, ki ga obiskovalcu ne bo težko najti. Z vseh strani je viden osamelec Sveti Križ, ki je znan po istoimenski božjepotni cerkvi in množiÄnih romarskih shodih, o katerih je pisal že Lovro Kuhar â Prežihov Voranc. Poleg s freskami bogato okraÅ¡ene velike cerkve sodi v kompleks Å¡e starejÅ¡a manjÅ¡a cerkev in freskane svete stopnice. Hriboviti svet je razrezan s potoki, ki so ustvarili Å¡tevilne grape ter soteske in ob Hudem potoku leži Mornova zijalka â arheoloÅ¡ko najdiÅ¡Äe, ki kaže na kontinuirano poselitev vse od paleolitika do rimskih Äasov. V tej naravni jami so naÅ¡li koÅ¡Äeno in kamnito orodje iz starejÅ¡e kamene dobe, bronaste predmete, kovinske predmete starejÅ¡e in mlajÅ¡e železne dobe ter rimske novce in keramiko. Iz Belih Vod je ugoden dostop do Smrekovca.'}, 408{id:3437, ll:new GLatLng(46.4119,16.0132), l:'GoriÅ¡nica', d:'GoriÅ¡nica je gruÄasto naselje na Ptujskem polju ob magistralni cesti Ptuj - Ormož. StarejÅ¡i del naselja leži ob nekdanji strugi reke Pesnice, ki je zdaj pomaknjena proti severu, novejÅ¡i del naselja pa se razprostira ob cesti južno od nje. O prisotnosti Äloveka že v davnini priÄajo najdbe kamnitih sekir, bronaste suliÄne osti in rimskih novcev. Zgodovinska priÄevanja nam dokazujejo, da so tod ž
408iveli in ustvarjali že Kelti in Iliri, nato Rimljani in drugi. Iz rimskih Äasov se dajo razpoznati sledovi starega taboriÅ¡Äa ob rimski cesti. V severovzhodnem delu so vidni sledovi rimske ceste Poetovio-Savaris, ob kateri so ostanki iz kamnov in opeke zgrajene antiÄne stavbe. Po južnem delu kraja je peljala mimo cerkve rimska cesta Poetovio-Mursa. Cerkev Sv. Marjete stoji na domnevnem mestu rimskega svetiÅ¡Äa, prviÄ se omenja leta 1391. Vitezi, imenovani po GoriÅ¡nici, se pojavljajo že leta 1235.V GoriÅ¡nici živi 685 prebivalcev. ObmoÄje sestavljajo vasi: GoriÅ¡nica, Gajevci, Formin, Mala vas, MoÅ¡kanjci, Muretinci, Placerovci, Prerad, Tibolci, ZamuÅ¡ani, ZagojiÄi in Cunkovci.V ravninskem svetu sta najpomembnejÅ¡i gospodarski panogi poljedelstvo in živinoreja, v hribovitem pa sadjarstvo, vinogradniÅ¡tvo in kletarstvo, ki izhaja iz bogate veÄ stoletne tradicije.Vasi so povezane s Å¡tevilnimi cestami. ŽelezniÅ¡ka proga z dvema postajama (MoÅ¡kanjci, ZamuÅ¡ani) ter Å¡portno letaliÅ¡Äe v MoÅ¡kanjcih omogoÄajo, da so ti kraji lahko dostopni. Slikovita kulturna pokrajina pa Å¡e vedno dokaj svobodno diha. V prizadevanju za ohranitev kulturne dediÅ¡Äine organiziramo z druÅ¡tvi razliÄne folklorne in druge prireditve. Ne bo vam žal, Äe nas obiÅ¡Äete v Äasu trgatve in kožuhanja, saj boste lahko skupaj z nami doživeli pristno domaÄe vzduÅ¡je ob veselih opravilih. V GoriÅ¡nici živimo prijazni in veseli ljudje, ki vam bomo znali vedno popestriti dan in ugoditi vaÅ¡i radovednosti.Glavne znamenitosti s
408o: 300 let stara panonska hiÅ¡a na Dominkovi domaÄiji, cerkev Sv. Marjete in skulptura oziroma spomenik iz litoželeznih nagrobnih križev avtorja Franca Tobiasa.Za nadaljnje informacije smo vam na voljo v TIC-u Haloze ali na internetnih straneh podjetja Halo, www.halo.si. '}, 409{id:2905, ll:new GLatLng(46.4166,15.8692), l:'Ptuj', d:'"Ptuj postaviti v okolje med Slovenske gorice in Haloze ter med Dravsko in Ptujsko polje je neprimerno laže kot spisati kratko zgodovino mesta. Bogata je, tako kot je mesto bogato spomenikov, ki kažejo nanjo. Zgodovina sega v mlajÅ¡o kameno dobo, a najveÄji razcvet je mesto doživelo v rimskem Äasu. Ime izvira iz Äasov cesarja Trajana, ki je naselbini podelil status mesta in se je imenovala Colonia Ulpia Traiana Poetovio. Leta 69 je bil na Ptuju izvoljen cesar Vespazian in letnica 69 se navaja kot prvo leto pisne omembe mesta Ptuja. Rimska Poetovio se je razvila v pomemben vojaÅ¡ki, trgovski, carinski in upravni center; 40.000 prebivalcev je živelo tedaj na obmoÄju Ptuja in te Å¡tevilke niso nikoli veÄ dosegli. Nato so ga požgali Huni, zasedli Avari in Slovani, v Äasu slovanskega kneza Pribine je preÅ¡el v okvir frankovske države, postal last salzburÅ¡ke nadÅ¡kofije, doživljal vpade Madžarov. A si je vedno znova opomogel: z mestnimi pravicami je dobil pravico do obzidja, prvi statut iz leta 1376 je kazal na pravno urejenost mesta in s tem na njegovo gospodarsko moÄ, ki pa je plahnela po napadih Turkov in velikih požarih, poplavah, epidemijah. Danes živi to pomembno gospodarsko srediÅ¡Äe spodnjega Podravja kot semanje mesto, mesto izletov v nedotaknjeno naravo, mesto z bogato kulinariÄno ponudbo, mesto na vinskih kleteh in ob termalni vodi. Ptuj (360°) Ptuj arkade (360°) Ptuj samostan (360°)"'}, 410{id:3486, ll:new GLatLng(46.4168,16.1105), l:'Velika Nedelja', d:'Veliko Nedeljo Å¡tejemo med urbane naselbine predvsem zaradi njene cerkvenoupravne funkcije. Vidna znaka njene nekdanje veljave sta pražupnijska cerkev in grad križnikov Velika Nedelja, kjer je na ogled etnoloÅ¡ka zbirka. Pražupna cerkev sv. Trojice (Nedelje) je kot kapela obstajala že pred letom 1199. Obsegala je sedanjo banjasto obokano zvonico in apsido. Friderik II. Ptujski jo je kmalu po tistem letu s prizidavo ladje spremenil v cerkev, ki ji je njegov senior, salzburÅ¡ki nadÅ¡kof Eberhard II., priznal nekatere župnijske pravice v okviru ptujske pražupnije, patronat pa zaupal Frideriku. Ta je pri njej okrog leta 1210 ustanovil križniÅ¡ko komturijo s hospitalom device Marije ter ji odstopil patronat in pripadajoÄo poloviÄno desetino.Grad, ki stoji vzhodno od cerkve, je stara križniÅ¡ka komenda, ki se prviÄ omenja leta 1273, a je zagotovo nastala kako desetletje prej. Z njega so križniki upravljali posest, ki se leta 1259 imenuje terra Nedelk et Zunk sita inter Drauam et Mura. Grad je ostal v njihovi posesti do zadnje vojne. Iz grajske kapele izvirajo znameniti kipi sv. Katarine in sv. Barbare ter SoÄutne iz 1. Äetrtine 15. stoletja, pa tudi slika Marije - sv. Florijanom, delo Martina Altomonta iz leta 1724, ki sedaj bogatijo zbirko Pokrajinskega muzeja v Ptuju. Grad pa Å¡e hrani dva kiparska izdelka, ki sta sicer manj znana, a vseeno kvalitetna. Gre za grbovni relief komturja Markvarda Eckha iz leta 1612, ki je verjetno delo, znanega italijanskega kiparja Filiberta Pacobella ter kip Janeza Nepomuka iz leta 1744, sedaj stojeÄ pred župno cerkvijo.Za ogled etnoloÅ¡ke zbirke v gradu Velika Nedelja lahko pokliÄete v Pokrajinski muzej Ptuj - enota Velika Nedelja (++386 51 340 257).Lokalni turistiÄni vodniki po obÄini Ormož pa vas bodo z veseljem popeljali po vinskih cestah ter vam razkazali znamenitosti obÄine Ormož (glej seznam lokalnih vodnikov). '}, 411{id:2733, ll:new GLatLng(46.4195,14.6907), l:'SolÄava', d:'"SolÄava je razpotegnjeno naselje v ozki in globoki dolini Savinje. Razteza se v dolžini 3 km od soteske Socke do sotoÄja Savinje s KlobaÅ¡o. Podatki o naselitvi so znani že v Äasu med letoma 1000 in 1200. Ozemlje je spadalo pod oblast bavarskega kneza Diebalda de Chagere, lastnika gornjegrajske gospoÅ¡Äine. Omenjeni knez je SolÄavo leta 1140 podaril oglejskemu patriarhu Peregrinu. Kraj SolÄava se sicer prviÄ omenja leta 1268 kot ""Silva Sulzbach"". Samostanski urbar iz leta 1426 omenja SolÄavo kot sedež urada za celotno SolÄavsko. KasnejÅ¡i dokumenti dokazujejo, da je bila SolÄava pod oblastjo celjskih grofov, od leta 1456 pa Habsburžanov. Leta 1473 je cesar Friderik III. vse ozemlje podaril takrat ustanovljeni ljubljanski Å¡kofiji. Danes je SolÄava razvijajoÄe se naselje, ki ima upravne in storitvene funkcije za SolÄavsko. Hkrati je tudi izhodiÅ¡Äna toÄka za Å¡tevilne izlete. SolÄava (360°)"'}, 412{id:4436, ll:new GLatLng(46.4245,15.0169), l:'Zavodnje', d:'V majhnem kraju, slabi dve uri hoda oddaljenem od Å oÅ¡tanja, se je rodil in ustvarjal v lesu priznani kipar Ivan Napotnik (1888-1960), v bližini pa se nahaja tudi njegova Mala Napotnikova galerija. V kraju stoji tudi KavÄnikova domaÄija, ki je neprecenljivi biser in kulturni spomenik evropske vrednosti. Ohranjena dimniÄna hiÅ¡a â prostor, kjer so živeli, spali in delali naÅ¡i predniki skupaj z domaÄimi živalmi â pripoveduje o stanovanjski kulturi in naÄinu življenja malega kmeta za stoletja nazaj. Stavba je najjužnejÅ¡i ohranjeni primerek dimnice v alpskem prostoru in je danes spremenjena v muzej, ki skupaj s skrbno obdelanim »gartlnom« oÄara obiskovalca. V bližini Zavodenj pa se nahaja tudi Žlebnikova domaÄija, kjer je 22. februarja 1944 padel pesnik Karel Destovnik â Kajuh. Zavodnje ponujajo na ogled veÄ kmeÄkih dvorcev, med katerimi je najpomembnejÅ¡i Slivnikov. V bližini bogato freskane cerkve Sv. Petra in Pavla stoji kapelica z nagrobnimi ploÅ¡Äami družine VoÅ¡njak, ki je imela pomembn
412o vlogo pri izoblikovanju zgodovine Å oÅ¡tanja. Na obli vzpetini so opazni ostanki gradu Žamberk. V srediÅ¡Äu vasi se lahko okrepÄate v gostiÅ¡Äu Pri Vidi, kjer vas bodo postregli s pristnimi domaÄimi dobrotami. '}, 413{id:3485, ll:new GLatLng(46.4285,16.0578), l:'Podgorci', d:'"Podgorci so panoramsko slikovita vas, razložena pod južnim robom Slovenskih goric, na katerem stoji župna cerkev sv. Lenarta. Zaradi svoje kakovostne vinogradniÅ¡ke lege so vaÅ¡Äani sosednjih vasi zasadili na hribu v Podgorcih Å¡tevilne vinograde. Tako je kraj dobil ime Podgorci â pod goricami. Krona vinogradniÅ¡ke tradicije v Podgorcih je Praznik vina in domaÄih jedi. Je najlepÅ¡a in najpomembnejÅ¡a turistiÄna prireditev v Podgorcih, v okviru katere poteka najstarejÅ¡e ljubiteljsko ocenjevanje vin v Sloveniji, znano tudi v tujini. Äez Podgorce vodi OrmoÅ¡ka vinska turistiÄna cesta, poleg tega pa lahko pri TuristiÄnem druÅ¡tvu Podgorci dobite zloženko Podgorci z vinsko turistiÄno cesto in okolico, kjer je predstavljena celotna turistiÄna ponudba. V Podgorcih je tudi Vinski ambient Bombek, ki se ukvarja s posredovanjem vrhunskih vin. Sodelujejo s svetovno znanimi vinogradniki, kot sta VinogradniÅ¡tvo Äurin in VinogradniÅ¡tvo IsteniÄ. Po dogovoru nudijo strokovno vodene degustacije, imajo pa tudi darilne programe. ObiÄajno so to vrhunska vina v izvirni embalaži. Gospa Cvetka Krabonja pa pripravlja odliÄen Cvetkin sadni kruh, ki vsebuje veÄ kot tri Äetrtine suhega sadja; moka oziroma testo sta le za vezavo. Predstavljen je tudi v knjigi Kruh na Slovenskem. Na državnem tekmovanju in razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju je osvojil Å¡tirinajst zlatih priznanj ter Å¡tiri kipce za kakovost, ki ga dobijo le tisti izdelki, ki nenehno ohranjajo visoko kvaliteto. Pri njej lahko dobite tudi poseben darilni program â embalaža je iz naravnih materialov in v povezavi s kruhom.TuristiÄno druÅ¡tvo Podgorci je po Podgorcih oznaÄilo sprehajalno pot, ki je primerna za vse generacije. Za hojo priporoÄajo obiÄajno Å¡portno obutev, pot, ki vodi tudi do razglednih toÄk, pa traja približno eno uro. Lokalni turistiÄni vodniki po obÄini Ormož vas bodo z veseljem popeljali po vinskih cestah ter vam razkazali znamenitosti obÄine Ormož (glej seznam lokalnih vodnikov)."'}, 414{id:4435, ll:new GLatLng(46.4338,14.9749), l:'Å entvid nad Zavodnjo', d:'Na skrajnem severozahodnem koncu Å aleÅ¡ke doline je Å entvid nad Zavodnjo. Svet se tu vzpne nad 1000m visoko in v smrekovih gozdovih je raztresenih kakÅ¡en ducat kmetij. Preko prevala Sleme pelje obnovljena cesta iz Å oÅ¡tanja v Ärno na KoroÅ¡kem. Simbolno srediÅ¡Äe kraja je nova kapela Sv. Vida. Stara cerkev, v kateri je bila sovražnikova postojanka, je namreÄ ob koncu druge svetovne vojne pogorela. Obiskovalci Å entvida se radi ustavljajo v Andrejevem domu, planinski postojanki, ki je izhodiÅ¡Äe za viÅ¡je okoliÅ¡ke gore. Na UrÅ¡ljo goro je dve uri hoda, na Smrekovec pa pol ure veÄ.'}, 415{id:3234, ll:new GLatLng(46.4353,14.064), l:'Jesenice', d:'ObÄina Jesenice se razprostira na skrajnem severozahodu Slovenije. Na severu jo omejujeta vrhova Kleka in Golice ter sedlo Suha, na zahodu pa karavanÅ¡ki predor, ki je obenem tudi najkrajÅ¡a cestna povezava Gornjesavskega in Å¡irÅ¡ega slovenskega obmoÄja naprej proti notranjosti Evrope.Obsega veÄji del Doline ob Savi ter stranske gorske doline med Karavankami in visokimi grebeni Julijskih Alp.Na zaÄetku ozke Doline, kjer se Mežakla s podgorjem najbolj približa Karavankam, so zrasle Jesenice, delavsko, železarsko, hokejsko in gostoljubno mesto ter obÄinsko srediÅ¡Äe.'}, 416{id:3559, ll:new GLatLng(46.443,15.2001), l:'Mislinja', d:'Mislinja je srediÅ¡Äno naselje zgornjega dela Mislinjske doline.Jedro je v Å entlenartu, kjer je stiÄiÅ¡Äe Pohorja in Karavank. Je najjužnejÅ¡e naselje, uvrÅ¡Äeno v koroÅ¡ko regijo. Kraj omenjajo zapisi že 1404. Pravi razvoj je priÅ¡el s fužinami, na kar spominja ime zaselka Plavž. Sredi 19. stoletja so fužine zaÄele izgubljati veljavo. Od posesti A. Pergerja, ki je obrate leta 1900 preusmeril v lesno industrijo,  so se danes ohranile žaga, nekaj meÅ¡Äanskih hiÅ¡ in nasad eksotiÄnih dreves. Zadnje oglarske kope, ki so služile predvsem fužinarjem in steklarjem, so danes le etnoloÅ¡ka zanim
416ivost.'}, 417{id:3524, ll:new GLatLng(46.4558,16.2538), l:'Kog', d:'Kog je tipiÄna slovenjegoriÅ¡ka pokrajina na severovzhodnem delu Slovenije. Zajema Å¡est vasi: Gomila, Kog, LaÄaves, Jastrebci, Vitan in Vodranci. Ljudje se pretežno ukvarjajo z vinogradniÅ¡tvom, poljedelstvom, sadjarstvom in živinorejo. Razloženo in izrazito vinogradniÅ¡ko naselje stoji na dveh slemenih, na 230 in 325 metrih nadmorske viÅ¡ine. Kog ima izrazito panonski znaÄaj, z nizko koliÄino padavin, zime so mrzle, poletja vroÄa in suÅ¡na. Ena od znaÄilnosti je tudi zelo veliko nevihtnih dni. V Vodrancih se je 30. januarja 1841 rodil Božidar FlegeriÄ. Njegova pesniÅ¡ka zapuÅ¡Äina obsega pesmi z narodno budno tematiko, pesmi, ki opisujejo kmeÄko delo in dogodke iz kmeÄkega življenja, ter pesmi, ki so nastajale ob priložnostih, kot so godovi in podobno.V Jastrebcih stoji hiÅ¡a narodnega heroja Jožeta KerenÄiÄa (1913â1941), spomenik, ki mu je posveÄen, pa je postavljen v Osnovni Å¡oli Kog. V parku pri Å¡oli je spomenik, posveÄen kurirjem TV 15 S. Pri župniÅ¡Äu je studenec, ki oznaÄuje edino pot za invalide v Evropi. Na vsakem postajaliÅ¡Äu se lahko popotniki osvežijo s studenÄnico iz pravih starih vodnjakov. Cerkev svetega Bolfenka je bila postavljena na obmoÄju nekdanjih obÅ¡irnih gozdov kot zaÅ¡Äitnik gozdarjev. Po tlorisu je cerkev zgodnjebaroÄna.Lokalni turistiÄni vodniki vas z veseljem popeljejo po vinskih cestah ter vam razkažejo znamenitosti obÄine Ormož (glej seznam lokalnih vodnikov).'}, 418{id:3525, ll:new GLatLng(46.4592,16.2139), l:'Miklavž', d:'Miklavž je gruÄasta vas, ki je dobila ime po svetniku Miklavžu, kateremu v Äast je bila postavljena cerkev. Župna cerkev sv. Miklavža se prviÄ omenja Å¡ele leta 1486. Leta 1528 je bila sedež ormoÅ¡kega vikariata (stalne kaplanije) in Å¡ele leta 1617 vikariatne župnije. Od prvotne manjÅ¡e in nižje cerkve je ohranjen del južne stene ladje in veÄina zvonika, ki je verjetno Å¡e iz 16. stoletja. Sedanja cerkev z zakristijo je bila zgrajena v letih 1683â92 in opremljena do leta 1696. Notranjost cerkve krasi ornamentalna slikarija Franca in Janka Horvata iz leta 1906. V njej sta vzidani nagrobni ploÅ¡Äi župnikov Matije Mihaela Žagarja (1683â1696), graditelja sedanje cerkve, in Å tefana Modrinjaka (1814â1827), prvega slovenskega pesnika in pisatelja iz ormoÅ¡ke okolice.Lokalni turistiÄni vodniki vas z veseljem popeljejo po vinskih cestah ter vam razkažejo znamenitosti obÄine Ormož (glej seznam lokalnih vodnikov). '}, 419{id:3526, ll:new GLatLng(46.4622,16.1699), l:'Svetinje', d:'"Svetinje ležijo med vinogradi. Na mestu, kjer stoji danes cerkev, so že leta 1603 postavili kapelo v Äast vsem svetnikom. Pred to kapelo so se predniki ustavljali, molili ter se priporoÄili Bogu, na koncu pa dodali vzklik: vsi svetniki, prosite za nas; ter nadaljevali svojo pot ali delo. Porodila se je želja, da iz majhne kapele nastane cerkev. Pridni domaÄini so zavihali rokave, premožni posestniki â nekateri so imel v teh krajih le svoja posestva â, so darovali dobrine, in zaÄela je nastajati cerkev, ki so jo leta 1730 posvetili vsem svetnikom. Od pozidave leta 1730 do leta 1788 je bila podružnica stare župnije sv. Miklavža in je bila pod patronatom križniÅ¡kega reda. Leta 1788 pa je postala župnijska cerkev vseh svetnikov, zaradi Äesar sta župnija in kraj okoli cerkve dobila ime Svetinje. Župnijo Svetinje sestavljajo vasi: Svetinje, Mihalovci, Ivanjkovci, Žerovinci, Hujbar, Cerovec (v tej vasi je bil rojen Stanko Vraz), VeliÄane, Mali Brebrovnik, Pavlovski Vrh in Libanja.V obÄini Svetinje sta bili v obdobju med obema vojnama glavni gospodarski panogi sadjarstvo in vinogradniÅ¡tvo; letno so pridelali do 5000 hektolitrov sortiranih belih vin, ki so jih veÄinoma prodali vinskim trgovcem v Ormož in Ljutomer. Prebivalci so se ukvarjali tudi s poljedelstvom in pridelke veÄinoma porabili za lastne potrebe; prodali pa so veÄje koliÄine sadja, zlasti jabolk in nekaj živali.Lokalni turistiÄni vodniki po obÄini Ormož vas bodo z veseljem popeljali po vinskih cestah ter vam razkazali znamenitosti obÄine Ormož (glej seznam lokalnih vodnikov)."'}, 420{id:3522, ll:new GLatLng(46.4624,16.1543), l:'Ivanjkovci', d:'Naselje Ivanjkovci se je razvilo ob glavni cesti OrmožâLjutomer in ob železniÅ¡ki progi z železniÅ¡ko postajo. Novi del je nastal na vzpet
420ini nad desnim bregom potoka LahonÅ¡Äica, kjer je danes tudi Å¡ola. Tretji, vzhodnejÅ¡i dvignjeni predel, se imenuje IvanjkovÅ¡Äak. ŽelezniÅ¡ka proga od Ormoža proti Ljutomeru vodi skozi Ivajkovce po zaslugi domaÄina Petovarja, ki je bil poslanec v Kraljevini SHS leta 1922, ko so progo gradili.Ivanjkovci so krajevno srediÅ¡Äno naselje. Krajevna skupnost Ivanjkovci obsega naselja Cerovec Stanka Vraza, DobrovÅ¡Äak, Hujbar, Ivanjkovci, Lahonci, Libanja, Mali Brebrovnik, Mihalovci, Svetinje, Pavlovski Vrh, RuneÄ, Stanovno, Strezetina, VeliÄane, Žerovinci in Žvab. V dolini prevladujejo travniki, na poboÄjih sadovnjaki, v sonÄnih legah pa vinogradi.Ivanjkovci, ki se prviÄ omenjajo leta 1433, so bili nekoÄ sedež ObÄine Svetinje, ki je spadala pod Ptujski srez. V dolini Pavlovskega potoka stoji ob cesti OrmožâLjutomer poznobaroÄna kapela Janeza Nepomuka, ki je bila obnovljena leta 1886. Takrat je dobila nov kip svetnika, ki ga je izdelal slovenjegoriÅ¡ki podobar Leopold Perko. Vredno ogleda:- cerkev žalostne matere božje - cerkev vseh svetnikov, gosposka hiÅ¡a in stara Å¡ola v Svetinjah- zidanica Malek- rojstna hiÅ¡a Stanka Vraza v CerovcuLokalni turistiÄni vodniki vas z veseljem popeljejo po vinskih cestah ter vam razkažejo znamenitosti obÄine Ormož (glej seznam lokalnih vodnikov).'}, 421{id:2601, ll:new GLatLng(46.4678,13.948), l:'Dovje - Mojstrana', d:'Mojstrana je gruÄasto naselje ob stiku Doline s stransko dolino Vrata. Nastanek in razvoj kraja je narekovalo fužinarstvo, saj so konec 14. stoletja v bližini zaÄeli kopati in taliti železovo rudo. Že od nekdaj je bila povezana s planinstvom. Okoli leta 1800 je bila v krajustanovljena prva vodniÅ¡ka služba. S prihodom župnika Jakoba Aljaža na Dovje se je pospeÅ¡ila gradnja planinskih poti in planinskih koÄ v triglavskem pogorju. Po letu 1900 se je zaÄel razvijati lovski in kmeÄki turizem. V tem Äasu se je skoraj vsaka kmetija ukvarjala z oddajanjem turistiÄnih sob.'}, 422{id:2557, ll:new GLatLng(46.4701,14.85), l:'Ärna na KoroÅ¡kem', d:'"Ärna je najlepÅ¡i turistiÄni kraj v MežiÅ¡ki dolini. Odlikujejo jo Å¡tevilne naravne posebnosti in bogata kulturno-zgodovinska dediÅ¡Äina. V kraju sta zanimiva rudarski muzej in etnoloÅ¡ka zbirka, v okolici pa izstopajo Cerkev Sv.Ane s Ärno podobo Marije in znameniti »celki« z izredno arhitekturo domaÄij in kaÅ¡Ä v dolini Tople. Zaradi svojih naravnih danosti ima dolina Tople tudi status krajinskega parka. Med naravnimi lepotami obÄine Ärna nedvomno velja omeniti tudi Najevsko lipo, veÄ kot 770 let staro mati vseh slovenskih lip. Ta je s svojimi enormnimi merami in zanimivo zgodbo o nastanku postala vsakoletno sreÄaliÅ¡Äe slovenskih pomembnežev. Å tevilne alpske doline se v okolici Ärne dvigajo pod mogoÄne vrhove Pece, Raduhe, OlÅ¡eve in Smrekovca. Gozdovi z nepregledno mrežo gozdnih cest in kolovozov nudijo skoraj neomejene možnosti za gorsko kolesarjenje, zato ni nakljuÄje, da je tu nastal prvi gorski kolesarski park v Sloveniji (www.mtbpark.com). Poleg urejenih lokalnih poti, poteka tod tudi meddržavna gorsko-kolesarka pot Okoli Pece. Vasica je znana, kot najbolj Å¡portni kraj daleÄ naokrog (domaÄini so Å¡e posebej ponosni na svoje uspeÅ¡ne smuÄarje). Le-temu se ne bi Äudili, Äe bi poznali tukajÅ¡nje izjemne naravne pogoje ter jih povezali z znaÄilno koroÅ¡ko trmo. Ärna ima razvito infrastrukturo za Å¡port in rekreacijo, ki omogoÄa dobre pogoje za priprave Å¡portnikov; vse pomembnejÅ¡i pa postaja tudi alpinizem in Å¡portno plezanje v urejenih okoliÅ¡kih plezaliÅ¡Äih. "'}, 423{id:3650, ll:new GLatLng(46.4764,16.1875), l:'Jeruzalem', d:'Jeruzalem s svojim svetim imenom, energetskimi silnicami, vinsko cesto, kjer uspevajo vrhunska bela vina, prekrasnimi razglednimi toÄkami in romarsko cerkvico upraviÄeno nosi ime nebeÅ¡ki kraj. O tem je prepriÄal že križarje, ki so v 13. stol. iskali pot v danaÅ¡nji izraelski in palestinski Jerusalem. Jeruzalem leži v Prlekiji, pokrajini v SV Sloveniji, ki meji na Avstrijo in Prekmurje na severu ter HrvaÅ¡ko na jugu. Je dežela bogate kulinarike, vrhunskih vin, vijugastih terasastih goric, pojoÄih klopotcev, bogate kulturne, naravne in etnoloÅ¡ke dediÅ¡Äine, termalnih vrelcev in zdraviliÅ¡Ä ter kasaÄev. Je zibelka znamenitih mož kot so Franc MikloÅ¡iÄ-jezikoslovec, Karel Grossmann â filmski ustvarjalec, Stanko Vraz - lirski pesnik, Slavko Osterc- skladatelj, Ante Trstenjak- akademski slikar. '}, 424{id:2605, ll:new GLatLng(46.477,13.7243), l:'RateÄe - Planica', d:'Naselje tik ob tromeji z Avstrijo in Italijo se ponaÅ¡a z dolino Planice - zibelke smuÄarskih poletov, ki je tudi potem, ko skakalnice ozelenijo ostaja atraktivna. Slikoviti Tamar z izvirom Save pritegne mnoge romantiÄne duÅ¡e. Planica (360°)'}, 425{id:3491, ll:new GLatLng(46.4833,16.0785), l:'Sveti Tomaž', d:'Sveti Tomaž je veÄja vas s srediÅ¡Äem pri župni cerkvi sv.Tomaža, ki stoji pod kopastim temenom griÄa Kostanja. Sveti Tomaž leži sredi zaho
425dnih LjutomerskoâOrmoÅ¡kih goric, med Ormožem, Ptujem in Ljutomerom. GriÄevnat svet sestavljajo Å¡iroka slemena med kraki izvirov LeÅ¡nice in Sejanskega potoka. Na najveÄjem griÄu Gomila stoji stolp, s katerega je ob lepem vremenu Äudovit razgled daleÄ naokrog. Po veÄini sta tod glavni panogi poljedelstvo in živinoreja, na doloÄenih krajih je svoj prostor naÅ¡lo tudi vinogradniÅ¡tvo. BaroÄna župna cerkev je bila zgrajena v letih 1715â1727 s pomoÄjo fevdalnih donatorjev: grofice Elizabete Saurau â Pethe, baronov Muhr in komturja Gvida Starhemberga. PosveÄena je bila leta 1742. Gre za veliko, stilno napredno arhitekturo, ki med prvimi pri nas uveljavlja enovito, centralno zasnovano stavbo s tlorisom v obliki enakokrakega križa (v naÅ¡em primeru križniÅ¡kega emblema) in s polkupolasto poudarjenim osrednjim prostorom. Obiskovalci lahko obiÅ¡Äejo tudi ribnik in Stajnkov vodni mlin v Savcih (info.: 00 386 (0)2 719 52 66).Lokalni turistiÄni vodniki po obÄini Ormož vas bodo z veseljem popeljali po vinskih cestah ter vam razkazali znamenitosti obÄine Ormož (glej seznam lokalnih vodnikov).'}, 426{id:2593, ll:new GLatLng(46.4846,13.8476), l:'Gozd Martuljek', d:'Vas, po kateri je dobila ime ena NajlepÅ¡ih gorskih skupin v Julijskih Alpah - Martuljkova skupina.Å umenje Å¡tevilnih slapov, s katerimi je prepreden svet pod Martuljkovo skupino, privablja romantike in umetnike.Vintgar potoka Martuljek (360°)'}, 427{id:2597, ll:new GLatLng(46.4849,13.7879), l:'Kranjska Gora', d:'Kranjska Gora je obÄinsko srediÅ¡Äe in najveÄji kraj Zgornjesavske doline. Je tudi gorski turistiÄni kraj in pomembno, svetovno znano zimskoÅ¡portno srediÅ¡Äe. Okrog starega vaÅ¡kega jedra je zrasel nov, turistiÄni del naselja s hoteli, zasebnimi sobami in apartmaji, poÄitniÅ¡kimi domovi, rekreacijskimi objekti in trgovskim srediÅ¡Äem. Tisti, ki si na poÄitnicah želite veÄ miru, sproÅ¡Äenosti, morda pristnejÅ¡ega stika z domaÄini, pa lahko izberete eno izmed idiliÄnih okoliÅ¡kih vasic.Kranjska gora (360°)'}, 428{id:3021, ll:new GLatLng(46.4857,15.587), l:'HoÄe - Slivnica', d:'ObÄina HoÄe - Slivnica se razprostira po vzhodnem delu Pohorja in sega v ravnico Dravskega polja. Sestavljajo jo naselja Bohova, Äreta, HoÄko Pohorje, Hotinja vas, Orehova vas, Pivola, Polana, Radizel, Rogoza, Slivnica, SlivniÅ¡ko Pohorje, Spodnje HoÄe in Zgornje HoÄe. Prvi zametki poselitve segajo že v tretje tisoÄletje pr. n. Å¡t., o Äemer priÄajo Å¡tevilne arheoloÅ¡ke najdnbe v obÄini, ki se v zadnjih letih Å¡e bogatijo z novimi. Ta najdiÅ¡Äa so v zadnjih leti ena najveÄjih v Sloveniji. Poleg bogatih arhitekturnih lepot, kot so HoÄka cerkev s skoraj tisoÄ let staro kripto z žrtvenikom bogu Mitri, SlivniÅ¡ki grad, ..., se obÄina lahko pohvali Å¡e s Å¡tevilnimi naravnimi biseri: SlivniÅ¡ki ribniki, Framski slap.... ter seveda z bogatim botaniÄnim vrtom. Vse te znamenitosti s
428o tudi podrobneje predstavljene na teh straneh.'}, 429{id:2909, ll:new GLatLng(46.509,15.0793), l:'Slovenj Gradec ', d:'"Slovenj Gradec je upravno, gospodarsko in kulturno srediÅ¡Äe Mislinjske doline.Mesto, katerega ime je prviÄ omenjeno 1091, si je naÅ¡lo zavetje med UrÅ¡ljo goro in zahodnim Pohorjem, ob sotoÄju Mislinje in Suhodolnice. Njegova zgodovina je bogata, povezana pa je s Starim trgom, kjer je že v antiÄni dobi obstajala rimska naselbina Colatio. Mesto so ustanovili grofje AndeÅ¡ki, nato pa je doživljalo nemirna stoletja prehajanja iz rok v roke, razmaha obrti in trgovine. Hkrati z obzidjem je dobivalo sejemske privilegije, sodstvo, imelo je tudi kovnico denarja. Trgovini in obrti se je pridružila umetnost. DanaÅ¡nji Slovenj Gradec nadaljuje izroÄilo preteklosti; Å¡tevilne razstave in prireditve so ga približale tujini in leta 1989 je dobilo Äastni naslov glasnika miru. Slovenj Gradec â staro mesto jedro Staro jedro Slovenj Gradca je ohranilo prvotno zasnovo, zato je danes pomemben urbanistiÄni spomenik. Tu so nekdanja mestna hiÅ¡a s KoroÅ¡ko galerijo in KoroÅ¡kim pokrajinskim muzejem, cerkev sv. Elizabete iz leta 1251, rojstna hiÅ¡a skladatelja Huga Wolfa, graÅ¡Äina Rotenturn, SokliÄev muzej in cerkev sv. Duha."'}, 430{id:3033, ll:new GLatLng(46.5135,16.5038), l:'Benica', d:'Benica je najvzhodnejÅ¡a slovenska vas. Nastala je leta 1922 na graÅ¡Äinskem zemljiÅ¡Äu na desnem bregu regulirane Ledave. VaÅ¡ko zemljiÅ¡Äe na vzhodu je najbolj vzhodna toÄka Republike Slovenije. V nekdanjem naselju beguncev s soÅ¡ke fronte je ohranjenih nekaj lesenih hiÅ¡ iz Äasa naselitve.'}, 431{id:3087, ll:new GLatLng(46.5175,16.1981), l:'Ljutomer', d:'Ljutomer je mestno naselje in funkcijsko srediÅ¡Äe podeželskega zaledja, ki zajema celotno bivÅ¡o obÄino Ljutomer. Leži ob vznožju Slovenskih goric na prehodu Å ÄavniÅ¡ke doline na spodnje Mursko polje. Naselje je že od 13. stoletja znano kot trg, mestne pravice pa dobi leta 1927. Ljutomer ima pomembn
431o zaposlitveno funkcijo, zaposluje pa predvsem delovno silo iz ožjega gravitacijskega zaledja. Je tudi kulturno srediÅ¡Äe Prlekije. V kraju se nahajajo spominska soba Franca MikloÅ¡iÄa, Galerija Anteja Trstenjaka, Muzej Taborskega gibanja na Slovenskem in Muzej novejÅ¡e zgodovine. Leta 1868 je v kraju potekal prvi slovenski tabor. (Literatura: PriroÄni krajevni leksikon, 1996, DZS, str. 177).'}, 432{id:3034, ll:new GLatLng(46.5183,16.5081), l:'Pince Marof', d:'Pince Marof leži na levem bregu regulirane Ledave. Nastal je leta 1925, ko so se tu naselili begunci, ki so se umaknili z okupiranega slovenskega ozemlja pred italijanskim faÅ¡istiÄnim nasiljem. Na nekdanjem zadružnem domu je spominska ploÅ¡Äa žrtev leta 1942 izseljenih kolonistov v madžarsko taboriÅ¡Äe Sarvar.'}, 433{id:2629, ll:new GLatLng(46.5216,14.8526), l:'Mežica', d:'Mežica, z vseh strani obdana z zelenimi travnimi povrÅ¡inami, že od nekdaj velja za alpsko turistiÄno srediÅ¡Äe MežiÅ¡ke doline. Kraj s svojimi danostmi je že desetletja priljubljena toÄka za priprave vrhunskih Å¡portnih ekip. V zadnjem Äasu postaje vse bolj razvito in pomembno pohodniÅ¡tvo in planinarjenje. Do okoliÅ¡kih vrhov okrog mesteca so urejene in oznaÄene tihe in samotne sprehajalne pohodniÅ¡ke poti. NajviÅ¡ja in najbolj obiskana gora tega dela KoroÅ¡ke je nedvomno Peca (2125m). Poleg Äudovitih pogledov pritegne Å¡tevilne planince in radovedneže tudi legenda o kralju Matjažu, ki spi nekje v gori. V bližini votline kralja Matjaža, na mali Peci (1665m), je planinsko druÅ¡tvo uredilo prijeten planinski dom. Okoli Pece vodi meddržavna gorsko-kolesarska pot, poleg nje pa obstaja Å¡e obilo možnosti za kolesarjenje po okoliÅ¡kih gozdnih cestah. Glavna turistiÄna atrakcija Mežice je stari rudnik svinca in cinka urejen v turistiÄni muzej, kjer si je moÄ z rudarskim vlakcem popeljati v podzemlje Pece in si ogledati rove ter bogate zbirke mineralov in fosilov. Nad Mežico so zanimiva cerkev Sv. Lenart s »Äudodelno verigo«, Breg z najlepÅ¡imi kaÅ¡Äami ter Lom s prelepimi razgledi na avstrijsko Podjuno. V Mežici in okolici je veÄ domaÄih gostiln, restavracij in turistiÄnih kmetij, kjer vas bodo gotovo prijetno presenetile »knapovÅ¡ke« (rudarske) kulinariÄne posebnosti.'}, 434{id:2873, ll:new GLatLng(46.522,14.9853), l:'Kotlje', d:'Kotlje ležijo ob vznožju UrÅ¡lje gore, ob cesti Ravne - Slovenj Gradec, z najstarejÅ¡im delom ob župnijski cerkvi sv. Marjete. Kraj se ponaÅ¡a z bogato naravno in kulturno dediÅ¡Äino. Obdan je s koÅ¡atimi iglastimi in meÅ¡animi gozdovi s kakovostnim lesom in bogastvom gozdnih sadežev. GeoloÅ¡ke raziskave so pokazale, da so v globinah pod UrÅ¡ljo goro velike koliÄine vode in da obstaja precejÅ¡nja verjetnost tudi za obstoj in koriÅ¡Äenje termalnih vod. Na Rimskem vrelcu je izvir »kisle vode«, ki so ga že pred veÄ kot stoletjem uspeÅ¡no tržili. V
434odo so tudi stekleniÄili, ugodno je vplivala na bolnike z razliÄnimi zdravstvenimi težavami, predvsem »za bolne na želodcu in mehurju, za nahodne in malokrvne«. UrÅ¡lja gora in bližnje IvarÄko jezero sta kljuÄna potenciala za razvoj okolju prijaznega turizma s Å¡tevilnimi aktivnostmi, kot so planinarjenje, pohodniÅ¡tvo, jadralno padalstvo, gorsko kolesarjenje, jahanje, smuÄanje, drsanje, sankanje? NajpomembnejÅ¡i pomnik etnoloÅ¡ke dediÅ¡Äine in memorialni spomenik v Kotljah je Prežihova bajta, spominski muzej pisatelja Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca, ki je ponesel ime Kotelj, KoroÅ¡ke in njenih prebivalcev v svet in Å¡e danes predstavlja osrednji motiv za obiske Å¡tevilnih Å¡olskih skupin. Nad Prežihovo bajto stoji bronast kip pisatelja, delo akademskega kiparja Stojana BatiÄa. Kotlje se ponaÅ¡ajo z dvema sakralnima stavbama: župnijsko cerkvijo sv. Marjete, v danaÅ¡njem izgledu iz 18. stoletja, in njeno podružnico, cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, ki stoji na slemenu nad Kotljami. Z arhitekturnega vidika je zanimivo slikovito hotuljsko naselje stanovanjskih hiÅ¡, ki je zraslo v 80. letih prejÅ¡njega stoletja.'}, 435{id:3035, ll:new GLatLng(46.5256,16.5224), l:'Pince', d:'Vas Pince se je razvila pod jugovzhodnimi obronki Lendavskih goric ob madžarski meji. Vas je v zadnjih letih postala znana po meddržavnem mejnem prehodu Pince - Tornyiszentmiklos. Prebivalci so veÄinoma madžarske narodnosti. V goricah pridelujejo kakovostna bela vina. Sredi naselja je na baroÄnem podstavku križ s kakovostno plastiko Žalostne Matere božje s sklenjenimi rokami iz leta 1811. Za križem je lesen vaÅ¡ki zvonik s piramidasto streho.'}, 436{id:3032, ll:new GLatLng(46.5274,16.4552), l:'PetiÅ¡ovci', d:'"PetiÅ¡ovci ležijo ob potoku Kopica sever
436no od Mure blizu cestnega in železniÅ¡kega mosta in mednarodnega mejnega prehoda s HrvaÅ¡ko na Muri. Od leta 1921 od 1924 so se na nekdanji grajski marof naselili v loÄeno kolonijo Slovenci iz GoriÅ¡ke in Istrani. Naselje se je spremenilo po letu 1948, ko so prebivalce preselili zaradi Ärpanja nafte. To naftno polje je dalo prvo nafto leta 1943 in je najstarejÅ¡e v državi. Ohranjen je tudi Å¡e vrtalni stolp. Med opuÅ¡Äenimi vrtinami so leta 1968 zajeli termalno vodo za termalno kopaliÅ¡Äe, ki pa je sedaj zaprto. Južno od naselja imajo v mrtvih rokavih Mure življenjski prostor vodni nevretenÄarji, ribe, dvoživke, vodni ptiÄi, sesalci; v mrestiÅ¡Äu žab so tudi barske žabe. V petiÅ¡ovskem jezeru in mrtvicah Murske Å¡ume so rastiÅ¡Äa vodne Å¡karjice (Stratiotes aliodes), edina v Sloveniji. ZnaÄilne subpanonske rastline so tukaj tudi praprot plavÄek (Salvinia natans) ter vodni oreÅ¡ek (Trapa natans). Sredi starega vaÅ¡kega srediÅ¡Äa stoji stebrasto baroÄno znamenje iz leta 1800 s kipom stojeÄe Matere božje. Nova je cerkev sv. Rozalije arhitekta J. KovaÄa iz leta 1994. Na peÅ¡Äeni stezi za speedway prirejajo državne in mednarodne dirke."'}, 437{id:3036, ll:new GLatLng(46.535,16.5053), l:'Dolina pri Lendavi', d:'Dolina pri Lendavi se Å¡iri nad cesto Lendava - Pince do državne meje. V goricah so veÄinoma vinogradi, najviÅ¡je in osojne dele poraÅ¡Äa gozd. V kraju je leta 1942 madžarsko-nemÅ¡ko podjetje navrtalo prvo vrtino v okolici Lendave.'}, 438{id:3555, ll:new GLatLng(46.5354,15.2682), l:'Ribnica na Pohorju', d:'Ribnica na Pohorju je majhno gruÄasto naselje na RibniÅ¡kem polju, na planem prevalu med dolinama Velke in VuhreÅ¡Äice. Skozi Ribnico je v rimski dobi potekala cesta iz Slovenskih konjic v Dravsko dolino. Ker kraj obkrožajo obÅ¡irni, temni pohorski gozdovi, se tu že od nekdaj ukvarjajo z gozdarstvom, žagarstvom in živinorejo. Nekdaj je bil kraj znan tudi po steklu, a je ta dejavnost izumrla na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Danes je Ribnica idiliÄni klimatski turistiÄni kraj z bungalovi, smuÄiÅ¡Äi in razvitim turizmom ns kmetiji. Je tudi prijetno izhodiÅ¡Äe za planinske poti proti RibniÅ¡ki koÄi in Jezerskem vrhu.'}, 439{id:3046, ll:new GLatLng(46.543,16.3858), l:'Kot', d:'Kot je vasica, ki se je razvila ob nekdanjem okljuku Mure. V kraju stoji kapela sv. Antona Padovanskega. Tu je verjetno tekla rimska cesta Äez Muro. VeÄina prebivalcev je madžarske narodnosti.'}, 440{id:3031, ll:new GLatLng(46.5436,16.4632), l:'Trimlini', d:'Trimlini ležijo v lendavskem somestju ob lokalni cesti proti PetiÅ¡ovcem. V kraju stoji znamenje s kamnitim kipom Matere božje iz leta 1856. Polovica prebivalcev je madžarske narodnosti. V kraju aktivno deluje kulturno druÅ¡tvo.'}, 441{id:2681, ll:new GLatLng(46.5447,14.9659), l:'Ravne na KoroÅ¡kem', d:'Ravne na KoroÅ¡kem so upravno, gospodarsko in kulturno srediÅ¡Äe MežiÅ¡ke doline. Ležijo ob spodnjem delu reke Meže, pod mogoÄno UrÅ¡ljo goro. Mesto, znano po veÄstoletni železarski in jeklarski tradiciji, se je vse do konca druge svetovne vojne imenovalo GuÅ¡tanj. Ime Gutenstein je prviÄ zapisano leta 1248. Takrat se je ob sotoÄju reke Meže in potoka Suha zaÄel ob stari antiÄni cesti razvijati znaÄilen srednjeveÅ¡ki trg. Danes predstavlja ogrodje starega mestnega jedra cerkev sv. Egidija, skupaj z ohranjenimi hiÅ¡ami v Stari ulici in na Trgu svobode. Na južno teraso nad mestnim jedrom, na ÄeÄovje, vodijo mogoÄne stopnice, za njimi pa je arhitekturno dobro zasnovano industrijsko naselje s stanovanjskimi hiÅ¡ami in bloki. Na vzhodni terasi je zraslo urbano naselje Javornik, na zahodu Dobja vas in na severu Strojnska Reka. Ravne pa so kljub hitri rasti po drugi svetovni vojni dobile videz urejenega sodobnega mesta. ZaÄetki organiziranega ukvarjanja s turizmom na Ravnah segajo že v 19. stoletje, ko so na okoli tri kilometre oddaljenem Rimskem vrelcu v Kotljah zaÄele obratovati âtoplice za bolne na želodcu in mehurju, nahodne in malokrvneâ. Naravne danosti in pestra, dobro urejena infrastruktura mesta in okolice nudijo možnosti za ukvarjanje s Å¡iroko paleto Å¡portno-rekreacijskih dejavnosti v vseh letnih Äasih. Za aktivn
441o preživljanje prostega Äasa je posebej pomemben odliÄno urejen mestni Å¡portni park (pokrit bazen, sodoben atletski stadion, Å¡portna igriÅ¡Äa in dvorane, smuÄarski poligon). Med najpomembnejÅ¡o arhitekturno dediÅ¡Äino na Ravnah sodi grad Ravne, v katerem domuje KoroÅ¡ka osrednja knjižnica dr. Franca SuÅ¡nika. Ravenski muzej ima v njem stalne zbirke iz zgodovine kraja in MežiÅ¡ke doline. Muzej upravlja tudi s Forma vivo - zbirko monumentalnih kiparskih skulptur iz jekla, ki krasijo urbane elemente mesta in okoliÅ¡kih krajev, ter s Prežihovo bajto - spominskim muzejem pisatelja Prežihovega Voranca.'}, 442{id:2725, ll:new GLatLng(46.5462,14.9174), l:'Prevalje', d:'Prevalje so urbanizirano naselje domala sredi MežiÅ¡ke doline, odprto proti mednarodnemu prehodu Holmec. V kraju je dobro razvita trgovska, gostinska in ostala storitvena dejavnost. Pestro gostinsko ponudbo v dolini dopolnjuje idiliÄna vasica Å entanel s Å¡tevilnimi turistiÄnimi kmetijami. Vas je daleÄ naokrog poznana po svojih kulinariÄnih posebnostih, kulturnem udejstvovanju in po Äudovitih razgledih na Peco, UrÅ¡ljo, Raduho, Obir in Podjuno. Tod poteka tudi turistiÄna pot »Cesta moÅ¡ta«, ki je Å¡e posebej primerna za pohodnike in gorske kolesarje. Identiteto in žlahtnost daje Prevaljam vsestransko bogata kulturna dediÅ¡Äina. ObmoÄje danaÅ¡njih Prevalj je bilo naseljeno že v davni preteklosti. Tu so naÅ¡li precej rimskih izkopanin, od katerih je Å¡e posebej znana kamnita rimska krsta (sarkofag) iz zaÄetka 3.stoletja, ki stoji pred gostilno BranÄurnik. Med domaÄini se je zanjo udomaÄilo ime »BranÄurnikova klop«. NekoÄ rudarske LeÅ¡e krasita imenitni gotski cerkvi »dvojÄici«, Sv.Ana in Sv.Volbenk. NihÄe ne ve povedati, zakaj stojita tako blizu druga drugi, sta pa ravno zato nekaj posebnega.'}, 443{id:3060, ll:new GLatLng(46.5469,14.9413), l:'Dobja vas', d:'Obcestno naselje v obÄini Ravne na KoroÅ¡kem v MežiÅ¡ki dolini leži ob cesti Ravne na KoroÅ¡kem-Prevalje, na vznožju NavrÅ¡kega hriba na jugu.'}, 444{id:3037, ll:new GLatLng(46.5502,16.4876), l:'Äentiba', d:'Äentiba se je razvila na južnih poboÄjih Lendavskih goric nad cesto Lendava - Pince. Po razÅ¡iritvi Lendave proti jugovzhodu je Äentiba postala njeno predmestje. VeÄina prebivalcev je madžarske narodnosti. Kulturni pasovi sledijo naravnim razmeram: travniki so na nekdaj poplavnem zemljiÅ¡Äu, njive na suhi ravnini, vinogradi na sonÄnih poboÄjih Lendavskih goric, pretežno robinijev gozd pa na osojni strani goric.'}, 445{id:3042, ll:new GLatLng(46.5504,16.3595), l:'Hotiza', d:'Hotiza se je razvila med magistralno cesto in staro mursko strugo. Brod vozi prek Mure v Sveti Martin na Muri na HrvaÅ¡kem. Zahodno pri križiÅ¡Äu Jula marof je osamljena mrtvica, 1 km dolgo HotiÅ¡ko jezero z znaÄilnimi rastlinskimi vrstami in vodnimi nevretenÄarji. Južno od jezera je nižinski pragozd OrlovÅ¡Äek, nekdanja posest beltinskih grofov, zdaj loviÅ¡Äe z lovsko koÄo. V novem srediÅ¡Äu je zadružni dom s kulturno dvorano, trgovino in z gostiÅ¡Äem. Cerkev sv. Petra in Pavla je iz leta 1926.'}, 446{id:3039, ll:new GLatLng(46.5516,16.4239), l:'Gornji LakoÅ¡', d:'Gornji LakoÅ¡ se je kot madžarska kolonija razvil v poznem srednjem veku. Prebivalci so veÄinoma madžarske narodnosti. Sredi naselja stoji vaÅ¡ka kapelica.'}, 447{id:3062, ll:new GLatLng(46.5521,14.9895), l:'Dobrije', d:'Med Tolstim vrhom in KoroÅ¡kim Selovcem se ob glavni cesti Ravne na KoroÅ¡kem-Dravograd razprostira naselje z gruÄastim jedrom na obeh straneh Meže. To so DOBRIJE. V brezovem gaju nad Blatnikovo domaÄijo je padel Franjo Malgaj, poveljnik prostovoljnega oddelka, na umiku pred nemÅ¡ko premoÄjo. Ob novi cesti stoji njemu in tovariÅ¡em posveÄen spomenik z vklesanimi verzi generala Rudolfa Maistra in Karla Destovnika-Kajuha.'}, 448{id:2625, ll:new GLatLng(46.5537,15.6468), l:'Maribor', d:'Maribor je kot Å¡tajerska prestolnica drugo najveÄje mesto v državi, hkrati pa simpatiÄno majhno in vpeto v Äudovito naravo Pohorja na eni in vinorodnih griÄev na drugi strani ter reke Drave, ki se vije skozenj. Prepustite se najboljÅ¡emu, kar vam ponuja ena kljuÄnih turistiÄnih destinacij v Sloveniji s svojo raznoliko in kvalitetno ponudbo!Bogata vinska tradicija najstarejÅ¡e trte na svetu, utrip mesta s cvetoÄo kulturno zgodovino, lega med vinorodnimi griÄi in zelenim Pohorjem ter raznolike možnosti za raziskovanje, rekreacijo, sprostitev, zabavo in sreÄanja, vas bodo prepriÄali, da ima »toti Maribor« srce in duÅ¡o in do so MariborÄani odliÄni gostitelji.Staro mestno jedro obljublja nepozabna doživetja: sprehodite se po dravskem nabrežju ter živahnih ulicah in trgih, kjer se zgodovina in tradicija meÅ¡ata z dinamiÄnostjo in sodobnostjo. Naj vas oÄarajo najstarejÅ¡i predel mesta, Lent, s Staro trto, najstarejÅ¡o trto na svetu, in HiÅ¡o Stare trte, s srednjeveÅ¡kimi stolpi in ostalinami mestnega obzidja, pa Grajski trg z gradom in muzejem, Glavni trg s Kužnim znamenjem in Rotovžem, SlomÅ¡kova Stolnica z razglednim stolpom, židovska sinagoga, pa umetnostna galerija in gledaliÅ¡Äe, Äe nanizamo zgolj nekatere.Mestne ulice vas pripeljejo vse do enega najlepÅ¡ih slovenskih mestnih parkov. Povzpnite se na Piramido in Kalvarijo, mestne vinske griÄe s Äudovitim razgledom. In spustite se v vinsko podzemlje ene najstarejÅ¡ih in najveÄjih vinske kleti Evrope. Po Dravi se vsekakor popeljite s tradicionalnim splavom, saj vznemirljivo doživetje ponuja mikaven pogled na Lent. Naj vas zajame vrtinec prireditev, od Festivala Lent, Festivala Stare trte, Glasbenega septembra, BorÅ¡tnikovega sreÄanje do Zlate lisice in Å¡tevilnih drugih dogodkov, ki poživijo mariborski vsakdan.Že samo mestno jedro uvrÅ¡Äa Maribor v družbo evropskih mest, ki so prepoznavna po svoji edinstveni, tradicionalni in kvalitetni ponudbi, privlaÄna lega ob Dravi, med Pohorjem in vinorodnimi griÄi z živahno gostoljubnostjo Å tajercev pa Å¡e dodatno prispeva k dobremu poÄutju naÅ¡ih gostov.Skok
448na zeleno Pohorje navduÅ¡uje pohodnike, kolesarje, adrenalinske navduÅ¡ence, pa tudi ljubitelje miru v naravi pohorskega pragozda, slapov in Å¡otnih barij. In po aktivnostih se prileže, kaj druga kot sproÅ¡Äanje - po izbiri v mestem ali gorskem wellness centru. Tudi pozimi, ko se Mariborsko Pohorje pobeli v enega najprivlaÄnejÅ¡ih smuÄarskih centrov Slovenije.Slikovite vinske ceste prepredene po obronkih Pohorja in vinorodnih griÄih vse do avstrijske meje in naprej tvorijo vinsko-kulturno pot, kjer ne pridete na svoj raÄun le poznavalci vina, temveÄ tudi ljubitelji kulinarike, tradicionalnih obiÄajev, etnoloÅ¡ke dediÅ¡Äine, izvrstnih razglednih toÄk, pa Äe ste na kolesu, peÅ¡, z živim ali jeklenim konjiÄkom. TuristiÄne domaÄije in vinogradniki vas bodo priÄakali z domaÄimi kulinariÄnimi užitki in pristno gostoljubnostjo.Maribor z vrhunskim kongresnim centrom ter izjemno lego in ponudbo raznolikih doživetji, je privlaÄno mesto za poslovna in strokovna sreÄanja. Hkrati je vabljiv kraj za nakupovanje in ljubitelje iger na sreÄo.Maribor s Pohorjem na eni in vinorodnimi griÄi na drugi strani vam ponuja nepozabna doživetja, pa naj bo za uro, dan, teden ali veÄ. Obarvajte svoj dan v Mariboru! K nam se boste radi vraÄali v vseh letnih Äasih!TURISTIÄNE INFORMACIJE IN REZERVACIJE TIC Maribor Partizanska 6a, 2000 Maribor, Slovenija t: +386 (0)2 234 66 11, f: +386 (0)2 234 66 13e: [email protected], i: www.maribor-pohorje.si, www.pohorje.siMaribor (360°)Piramida (360°)SlomÅ¡kov trg (360°)'}, 449{id:3038, ll:new GLatLng(46.5537,16.4353), l:'Dolnji LakoÅ¡', d:'Dolnji LakoÅ¡ leži ob lendavskem obmestju ob magistralni cesti Lendava - Maribor. Prebivalci so veÄinoma madžarske narodnosti. Leta 1975 so tu odkrili naselbino iz bronaste dobe z ostanki bivaliÅ¡Ä, posode in statev.'}, 450{id:3040, ll:new GLatLng(46.5549,16.4114), l:'Gaberje', d:'Gaberje je po obliki edinstveno naselje v Pomurju. HiÅ¡e so razporejene v krogu s premerom 1 km, severni lok je ob magistralni cesti Lendava - Murska Sobota, južni pa je naravno oblikovan po mrtvem rokavu Mure. V naselju prevladujejo prebivalci madžarske narodnosti. Južni del naselja je nastal po 1. svetovni vojni, ko so se po agrarni reformi priselili prebivalci iz bližnjih naselij, zlasti iz Odranec. Zunaj starega vaÅ¡kega jedra stoji na opeÄnatem podstavku lesen vaÅ¡ki zvonik.'}, 451{id:3041, ll:new GLatLng(46.5567,16.3828), l:'Kapca', d:'Kapca leži med staro mursko strugo in potokom Libenica ob magistralni cesti. Prebivalci so veÄinoma madžarske narodnosti. V kraju je ohranjeno tkanje platna, pletenje cekarjev iz koruzovine in koÅ¡ar iz vrbovine.'}, 452{id:2997, ll:new GLatLng(46.5621,16.4538), l:'Lendava', d:'"Mesto Lendava je najvzhodnejÅ¡e slovensko mesto. Nahaja se na križiÅ¡Äu veÄ pomembnih poti. Rimljani so to svojo vojaÅ¡ko postojanko na poti Poetovio-Savaria (Ptuj-Szombathely) imenovali Halicanum. Leta 853 naj bi tu posvetili cerkev, po reki poimenovan kraj Lindva pa se navaja v zapisih iz leta 1192, ko je posest, ki je obsegala skoraj celotno jugovzhodno Prekmurje, kupila rodovina Haholdov; le-ti so se sredi 13. stoletja preimenovali v Banffyje. V 14.stoletju je Lendava postala trg, župnija se omenja od leta 1334. Leta 1644 so Banffyje zamenjali grofje Esterhazy. VeÄino 17. stoletja je bilo obmoÄje pod dvojno oblastjo: ogrsko in turÅ¡ko. Leta 1867 je postala Lendava mesto in sedež okraja. EvangeliÄansko obÄino so ustanovili 1902, vse do 2. svetovne vojne pa je bila tu moÄna tudi židovska skupnost. O bogati preteklosti priÄajo Å¡tevilne, ogleda vredne kulturne znamenitosti. Svojevrstno doživetje je že sprehod po starem delu mesta v srediÅ¡Äu Lendave, ki ga odlikujejo ahitekturno zanimive zgradbe, Å¡tevilni gostinski in trgovski lokali, gostom pa je na voljo tudi turistiÄno informacijski center. "'}, 453{id:3048, ll:new GLatLng(46.566,16.4715), l:'Lendavske gorice', d:'Naselje Lendavske gorice v istoimenskih goricah sestavlja vrsta zaselkov, v katerih je veliko vinskih kleti in poÄitniÅ¡kih hiÅ¡ic. SonÄne lege obsegajo vinogradi, ravne terase so v njivah, proti vzhodu se Å¡irijo gozdovi. Na zelo rezglednem pomolu stoji kapelica sv. Trojice (266 m), ki jo je leta 1728 postavila družina Gludovac. V njej je mimija kapetana Mihaela Hadika, ki je padel leta 1603 v boju s Turki pri obrambi Lendave. Na Novem Tomažu je skupina zaÅ¡Äitenih lesenih vinskih kleti. V nekdanji kleti MiÅ¡ka Kranjca je bilo avgusta 1939 ustanovljeno okrožno partijsko vodstvo za Prekmurje. Klet je zgodovinski spomenik.'}, 454{id:3112, ll:new GLatLng(46.5734,16.2339), l:'Melinci', d:'Melinci so znaÄilna obmurska vasica, kjer se ljudje že od nekdaj ukvarjajo z ribolovom in brodarstvom.'}, 455{id:3047, ll:new GLatLng(46.5737,16.4668), l:'DolgovaÅ¡ke gorice', d:'DolgovaÅ¡ke gorice so razložene vzhodno od magistralne ceste v griÄevnatem zaledju. Prebivalci so deloma madžarske narodnosti. Med vinogradi se meÅ¡ajo njive in sadovnjaki, proti madžarski meji je sklenjen gozd.'}, 456{id:3028, ll:new GLatLng(46.5821,16.447), l:'Dolga vas', d:'Dolga vas se Å¡iri na nizki terasi v nadaljevanju Lendave. Prebivalci so veÄinoma madžarske narodnosti, nekaj družin je Romov. Leta 1947 so postavili v spomin na 387 judovskih žrtev faÅ¡istiÄnega terorja spomenik z judovsko zvezdo na judovskem pokopaliÅ¡Äu. Zaradi antiÄnih najdb domnevajo, da je tu stala itinerarska postaja Halicanum na rimski cesti Poetovio - Sabaria. Severno od naselja je mednarodni mejni prehod Dolga vas - Redics.'}, 457{id:3109, ll:new GLatLng(46.5859,16.2172), l:'Ižakovci', d:'Med znaÄilnosti Ižakovcev priÅ¡tevamo brodarstvo in ribolov. Od leta 1992 ponovno oživljajo büjranje ali regulacijo reke Mure na naraven, do reke spoÅ¡tljiv odnos in skrbno obrambo obmurskega biotopa.'}, 458{id:3558, ll:new GLatLng(46.5911,15.3363), l:'Podvelka', d:'Podvelka je zanimivo naselje na desnem bregu Drave. Kraj je bil nekdaj zgolj domovanje gozdnih delavcev, ki so naplavljeni les pripravljali za prodajo. PomembnejÅ¡i je postal, k
458o je pridpbil železnoÅ¡ko postajo in so na njej zaÄeli nakladati pohorski tonalit, les in lesne izdelke. Kraj zaznamujejo razliÄne prireditvein Å¡portne aktivnosti. '}, 459{id:4573, ll:new GLatLng(46.5943,16.063), l:'MurÅ¡Äak', d:'MurÅ¡Äak (Slovenske gorice, Radenci), na MurÅ¡Äaku (275 m), murÅ¡ÄaÅ¡ki, MurÅ¡Äani (230, 201, 160 preb.). Razpotegnjeno razloženo slemensko naselje v Kapelskih goricah leži zahodno in južno od Murskega Vrha, od katerega ga v severnem delu loÄi le slemenska cesta. Na poboÄju pod slemenom so obsežni vinogradi v lasti kmetijskega kombinata, nižje proti zahodu in jugu pa rase meÅ¡ani gozd. Nižje na južnem slemenskem odrastku je zaselek ZabrÅ¡Äina, ki ga obdajajo sadovnjaki in vinogradi. Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996'}, 460{id:4574, ll:new GLatLng(46.5954,16.0157), l:'Okoslavci', d:'Okoslavci (Å ÄavniÅ¡ka dolina, Radenci), v Okoslavcih (210 m), okoslavski, OkoslavÄani (308, 284, 234 preb.).Razloženo naselje z gruÄastim jedrom na severnem obrobju Å ÄavniÅ¡ke doline leži ob vznožju Kapelskih goric, ob cesti Videm ob Å Äavnici-Radenci. Na slemenu južno od Spodnjega Kocjana, kjer prevladujejo vinogradi in sadovnjaki, je zaselek nekdanjih viniÄarij Okoslavski Vrh. Na zaÄetku 20. stoletja so tu izdelovali mlinske kamne. V naselju sta tudi vrelca slatine slabÅ¡e kakovosti.Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996'}, 461{id:3061, ll:new GLatLng(46.5963,14.911), l:'Strojna', d:'STROJNA (1055 m) je izrastek Centralnih Alp in se razprostira od Suhega vrha vse do meje z Avstrijo. Hribovito istoimensko naselje raztresenih kmetij slovi po strminah, v katerih je delo na poljih in paÅ¡nikih zelo težko vsakdanje opravilo. Nekaj kmetij je izjemno velikih, tako da dajejo videz celih zaselkov. Na Strojni je svež, zdrav planiski zrak, povsod pa je polno lepih razglednih toÄk. Tu je Å¡e nekaj zanimivih lesenih kmeÄkih hiÅ¡ in Äudovitih kaÅ¡Ä. Velika domaÄija pri Janežu je eden najpomembnejÅ¡ih spomenikov ljudskega stavbarstva na Slovenskem. Ob Å¡tevilnih strojanskih križiÅ¡Äih poti stojijo lepe kapelice in znamenja, poslikana v domaÄen gorskem slogu. Na Strojni je pokopan koroÅ¡ki bukovnik, ljudski pesnik Blaž Mavrel.'}, 462{id:4572, ll:new GLatLng(46.5986,16.0638), l:'Murski Vrh', d:'Murski Vrh ( Slovenske gorice, Radenci ), na Murskem Vrhu ( 240 m ), murskovrÅ¡ki, MurskovrÅ¡ani ( 127 prebivalcev ).Razloženo slemensko naselje na vzhodu Kapelskih goric leži nad Radenskim poljem, jugovzhodno od HraÅ¡enskega Vrha. Na poboÄjih so obsežni vinogradi v lasti VinogradniÅ¡kega gospodarstva Kapela, nižje so ponekod ozki pasovi sadovnjakov, sicer pa prevladuje meÅ¡ani gozd. V prisojnih je tudi nekaj manjÅ¡ih zasebnih vinogradov. Zahodno od slemenske ceste je naselje MurÅ¡Äak.Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996'}, 463{id:3554, ll:new GLatLng(46.5991,15.1642), l:'Vuzenica', d:'"Vuzenica je gruÄasto naselje na naplavini potoka Crkvenica. Na Dravi so leta 1954 zgradili pretoÄno elektrarno, pri kraju pa leto kasneje livarno, razvita je tudi lesna industrija. Vuzenica spada med najstarejÅ¡a naselja v dolini, prviÄ se omenja 1238 in nato 1288 kot trg. Naselje se je razvilo v dveh delih, kot starejÅ¡i Zgornji in mlajÅ¡i, Spodnji trg. Nekdaj so tu splavarji splavili ""flose"", prevozniki pa so ob Dravi veselo tovorili. Živahno je bilo tudi na Å¡tevilnih sejmih. Äudoviti so jesenski sprehodi po sosednjih DravÄah in Å entjanžu nad DravÄami."'}, 464{id:3107, ll:new GLatLng(46.6006,16.1789), l:'Dokležovje', d:'Dokležovje je samostojna župnija in je bila nekoÄ znana po koritarstvu. Med umetnostno zgodovinske spomenike pa priÅ¡tevamo cerkev sv. Å tefana iz leta 1844, postavljeno ob pokopaliÅ¡Äu sredi vasi in rimske gomile, ki naj bi ležale ob rimski cesti med Gornjo Radgono in Lendavo. '}, 465{id:3030, ll:new GLatLng(46.6007,16.4124), l:'Banuta', d:'Banuta je vas 6 km severozahodno od Lendave. Leži med umetno strugo Bukovnice in gozdom Ärni log, kjer je logarnica. Prebivalci so veÄinoma madžarske narodnosti.'},
466{id:4571, ll:new GLatLng(46.6017,16.0331), l:'Kocjan', d:'Kocjan ( Slovenske gorice, Radenci ), v Kocjanu ( 255 m ), kocjanski, KocjanÄani ( 44 prebivalcev ). Razložena vasica v Kapelskih goricah leži na stranskem slemenu južno od Kapelskega Vrha in severno nad Å ÄavniÅ¡ko dolino. Vinogradi nekdanjih veleposestnikov so veÄinoma v lasti kmetijskega kombinata. Južna poboÄja v nižjih legah so gozdnata. V naselju in okolici je nekoÄ stalo veÄ manjÅ¡ih gradov. Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996'}, 467{id:3029, ll:new GLatLng(46.6024,16.4256), l:'Mostje', d:'Mostje sestoji iz starejÅ¡ega vaÅ¡kega jedra s pretežno madžarskim prebivalstvom in kolonije ob regionalni cesti, ki je nastala z agrarno reformo, ko so se sem priselili primorski Slovenci. V starem delu naselja stoji lesen vaÅ¡ki zvonik. Na vaÅ¡kem travniku je urejeno vzletiÅ¡Äe in spuÅ¡ÄaliÅ¡Äe za zmajarje in ultralahka letala. V kraju deluje tudi zelo aktivno kulturno druÅ¡tvo Mostje-Banuta.'}, 468{id:3110, ll:new GLatLng(46.6069,16.2847), l:'Lipa', d:'Lipa je vas, ki spada v obÄino Beltinci hkrati pa v župnijo TurniÅ¡Äe. Poznamo jo predvsem po pridelavi krompirja in Å¡e dandanes praznunjejo t.i. "Krumplovo noÄ". Med arheoloÅ¡kimi spomeniki pa najdemo na rahlo dvignjenem platoju gomilÄice, na njivah najdene eneolitske ostanke. Kapela v Lipi je bila zgrajena 1886 in je posveÄena obiskanju device Marije.'}, 469{id:4569, ll:new GLatLng(46.6074,16.0549), l:'HraÅ¡enski Vrh', d:'HraÅ¡enski Vrh ( Slovenske gorice, Radenci ), v HraÅ¡enskem vrhu ( 270 m ), hraÅ¡enskovrhovski, HraÅ¡enskovrhovci ( 84 prebivalcev ).Razloženo, deloma slemensko naselje na severnem obrobju Kapelskih goric sestavljajo nekdanje viniÄarije, med katerimi so vinogradi, ki so last VinogradniÅ¡kega gospodarstva Kapela. Nekaj je tudi zasebnih sadovnjakov in vinogradov. Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.'}, 470{id:3102, ll:new GLatLng(46.6082,16.235), l:'Beltinci', d:'Beltinci so kraj z razgibano in bogato preteklostjo. Kraj se omenja že v srednjem veku, kot Belethfalua leta 1322. Kot zemljiÅ¡ka posest so Beltinci že v 13. stol. pripadali staroslovenski plemiÅ¡ki rodbini Jura, ki jo je po letu 1265 (1267) nasledila mogoÄna dolnjelendavska rodovina Haholdov, ki si je ob koncu 14. stol. privzela Å¡e ime Banffy ali BaniÄi (banovi sinovi).Lastniki beltinskega posestva so bile Å¡e naslednje rodbine: Nadasdy, Szechenyi, Ebergenyi, Csaky, Gyika, Sina, Wimpffefn, Zichy.Leta 1682 je postalo beltinsko posestvo samostojno in loÄeno od lendavskega posestva.V Beltincih se nahaja Äudovita cerkev sv. Ladislava in baroÄni dvorec, najbolj pa je kraj Beltinci poznan po svoji glasbeni in folklorni tradiciji.Folklorna tradicija je stara že veÄ k
470ot 65 let, folklornih festivalov pa se je zvrstilo že 33.Zavod za turizem in kulturo Beltinci s sedežem v beltinÅ¡kem gradu nudi celovite informacije o turistiÄni in kulturni ponudbi obÄine Beltinci in njene Å¡irÅ¡e okolice. V zavodu organizirajo in izvajajo turistiÄne oglede in vodenja ter vam omogoÄijo spoznati nepozabna doživetja panonskega podeželja ob Muri. Zavod je tudi upravitelj priljubljene izletniÅ¡ke toÄke Otok ljubezni v Ižakovcih s plavajoÄim mlinom na Muri. Oglejte si Å¡e pletenje izdelkov iz slame v Lipovcih, beltinÅ¡ki grad in cerkev sv. Ladislava z grobnico rodbine Zichy.'}, 471{id:4578, ll:new GLatLng(46.6085,16.0357), l:'Spodnji Kocjan', d:'Spodnji Kocjan (Slovenske gorice, Radenci), v Spodnjem Kocjanu (265 m), kocjanÅ¡ki, SpodnjekocjanÄani (85, 75, 68 preb.).Strnjeno slemensko naselje v Kapelskih goricah leži na vzhodnem odrastku glavnega slemena, na katerem je kraj Kapelski Vrh. Pod vrhom slemena so na obeh straneh manjÅ¡i zasebni vinogradi in sadovnjaki, nižje, v Hlaponski in Å utejevi grabi, pa rase meÅ¡ani gozd. Na omenjeni lokaciji se nahaja tudi obmoÄje nekdnjega gradu kralja Atila.Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.'}, 472{id:3561, ll:new GLatLng(46.6094,15.1651), l:'Muta', d:'Muta je obcestno naselje z dvema jedroma. Spodnja Muta leži blizu izliva Bistrice v Dravo, Zgornja Muta na robu terase MuÄkega polja in ob cesti proti Gortini. Kraj je dobil ime po mitnici (omenjena 1192) na križiÅ¡Äu cest med KoroÅ¡ko, Å tajersko in Mislinjsko dolino. Po letu 1490 sta ob župnijski cerkvi zrasla gradova. Naselje in promet je do 16. stoletja nadziral in varoval grad nad reko Bistrico. Tedaj razvaljeno trdnjavo so plemiÄoi zapustili in zaradi pogostega obnavljanja ima danes bidermajersko okrasje.'}, 473{id:4577, ll:new GLatLng(46.6133,16.0522), l:'RaÄki Vrh', d:'RaÄki Vrh (Slovenske gorice, Radenci), na/v RaÄkem Vrhu (260 m), raÄki, RaÄkovrÅ¡Äani (119, 92, 74 preb.). Razloženo naselje v Kapelskih goricah leži na slemenskem odrastku nad Radenskim poljem, med Turjanskim Vrhom na severozahodu in HraÅ¡enskim Vrhom na jugovzhodu. Vrh slemena so vinogradi, nižje proti Radenskemu polju sadovnjaki in njive, na vznožju pa meÅ¡ani gozd Malo lesovje.V RaÄkem Vrhu najdemo Perkovo zidanico in v neposredni bližini le te obnovljeni vodnjak.Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996'}, 474{id:3556, ll:new GLatLng(46.614,15.2256), l:'Radlje ob Dravi', d:'Radlje ob Dravi so kilometer in pol dolgo mesto, ki je bilo poseljeno že v antiki. Danes so Radlje upravno, trgovsko in industrijsko srediÅ¡Äe osrednjega dela Dravske doline. Naselje je bilo prviÄ omenjeno leta 1139, kot trg pa leta 1268. O Äastitljivi starosti kraja priÄajo tudi najdbe iz rimskih Äasov. Radlje Å¡e danes ohranjajo svojo znaÄilno trÅ¡ko podobo. Ogleda so vredni tudi manjÅ¡i sosednji kraji Brezni vrh, Dobrava, Kozji vrh, Radelca in RemÅ¡nik.'}, 475{id:4588, ll:new GLatLng(46.6144,16.0804), l:'Hrastje-Mota', d:'"Hrastje - Mota (Pomurska ravan, Radenci), v Hrastju-Moti (196 m), hraÅ¡Äenski, motarski, HraÅ¡ÄenÄani, Motarci (407 prebivalcev). Zgodovina kraja Hrastje:Vas Hrastje je dobila ime po hrastju, kar nas spominja na velike gozdove z bogato paÅ¡o žira za svinje (podobni kraji tudi drugje: npr. Hrastovec), a Mota je poznejÅ¡a naselbina, ki je dobila ime po mitnici, mestu, kjer se je plaÄevala mitnina ob prehodu Äez Muro, saj je bil prevoz organiziran z brodom. V urbarju Otokarja II. (1265 - 1267) se kot njegov deželnoknežji fevd omenja tudi vas z imenom ""In Aiche"", kar je pa nedvomno danaÅ¡nje Hrastje. Zelo verjetno je, da je ta kraj že pred tem Äasom spadal k posestvom Å¡entpavelskega samostana, kakor že omenjena BoraÄeva ter, da so jo opati prepustili v fevd Å¡tajerskim deželnim knezom. Otokarjev urbar naÅ¡teva v Hrastju 30 kmetij, kar pa je za takratno vas Hrastje preveÄ in smemo z gotovostjo trditi, da je teh 30 kmetij bilo na veÄjem teritoriju. K Hrastju je spadalo nekdaj veÄ ozemlja, saj je menjavanje toka reke Mure v 16. stoletju ""vzelo"" veliko zemlje. V Hrastju je bil tudi strelski dvorec, ki ga je 16. novembra 1443 dobil v fevd Matej Kacijaner. Ti dvorci - trdnjave so igrali pomembn
475o vlogo v boju proti Ogrom in jih je bilo v vzhodnih slovenskih goricah in na Murskem polju po Otokarjevem urbarju kar 27.Da je bilo premikanje toka reke Mure za prebivalce Hrastja zelo usodno, nam kaže dokument iz leta 1752, ki priÄa, da je reka Mura Å¡e pred letom 1700 spremenila svoj tok ter se obrnila bolj na ogrsko stran, podložnikom v Hrastji pa pustila veliko naplavljenega in z grmovjem obraslega sveta. Hrastje Mota danes:Hrastje â Moto tvori dvojno gruÄasto naselje v južnem delu Radenskega polja, ki leži ob cesti Radenci - Ljutomer. Prvotno sta ga sestavljali dve loÄeni naselji, Hrastje na jugovzhodu in Mota na severozahodu. Do združitve v enotno naselje je priÅ¡lo leta 1953, zaselek Trata leži južno od Hrastja. Njive prehajajo na vzhodu v travnike, ob reki Muri pa je poplavni gozd. Med posameznimi starejÅ¡imi kmetijami je v zadnjem Äasu vse veÄ stanovanjskih hiÅ¡ predmestnega videza. Naselji sta se zaÄeli s skupnim imenom imenovati leta 1890, ko sta ob železnici Ljutomer - Gornja Radgona postavili skupno železniÅ¡ko postajo. Iz Mote je tako vÄasih vozil Äez Muro brod, ki je skrajÅ¡al pot do Murske Sobote.V Hrastje Moti se nahajajo tudi ribniki.Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996."'}, 476{id:4580, ll:new GLatLng(46.6146,16.0487), l:'Zgornji Kocjan', d:'Zgornji Kocjan (Slovenske gorice, Radenci), na Zgornjem Kocjanu (270 m), kocjanÅ¡ki, ZgornjekocjanÄani (60, 65, 44 preb.).Razloženo slemensko naselje v Kapelskih goricah leži na slemenskem odrastku južno od Kapele (312 m). Med nekdanjimi viniÄarijami je nekaj novejÅ¡ih stanovanjskih hiÅ¡. Na prisojnem poboÄju so obsežni sodobno urejeni vinogradi VinogradniÅ¡kega gospodarstva Kapela in posamezni sadovnjaki, pod njimi so njive, v Å utejevi grabi pa gozd. Na južnem robu vasi so ostanki utrjenega gradu Kocjana, ki ga domaÄini imenujejo tudi Atilov grad in se kot dvor omenja že leta 1443. Iz njegovih razvalin so v 19. stoletju sezidali sedanjo kapelsko cerkev. Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.'}, 477{id:3045, ll:new GLatLng(46.6158,16.383), l:'Radmožanci', d:'Radmožanci so ravninsko naselje med potokom Bukovnica in Radmožanskim kanalom. Prebivalci so pretežno madžarske narodnosti. Velik ravninski Ärni log ima znaÄilne sestoje Ärne jelÅ¡e. V gozdu je romarska toÄka - Marijino drevo. Leta 1947 se je namreÄ revnemu vaÅ¡kemu pastirju Jozsefu Füleju iz Radmožancev v Ärnem logu na vrhu hrasta prikazala Mati Božja. Kljub prepovedim takratnih oblasti so ljudje v hudih Äasih in stiskah prihajali k Marijinem drevesu. Å e dandanes romarji od blizu in daleÄ masovno prihajajo k Marijinem drevesu, kjer v objemu mogoÄnega radmožanskega gozda iÅ¡Äejo duÅ¡evni mir, tolažbo, Äudeže,...'}, 478{id:4579, ll:new GLatLng(46.6161,16.0469), l:'Turjanski Vrh', d:'Turjanski Vrh (Slovenske gorice, Radenci), na Turjanskem Vrhu (290 m), turjanskovrhovski, Turjanskovrhovci (100, 100, 91 preb.). Razloženo naselje v Kapelskih goricah leži na Å¡irokem slemenu nad Å utijevo grabo. Med nekdanjimi viniÄarijami so novejÅ¡e stanovanjske hiÅ¡e prebivalcev, zaposlenih veÄinoma v Radencih in Gornji Radgoni. Pod njimi so obsežni vinogradi kmetijskega kombinata, Å¡e nižje pa njive in gozd. Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.'}, 479{id:3103, ll:new GLatLng(46.6162,16.2138), l:'Bratonci', d:'Bratonci so že od nekdaj znani po svoji jabolÄnici.'}, 480{id:3119, ll:new GLatLng(46.6165,16.0306), l:'Kapelski Vrh', d:'Kapelski Vrh (Slovenske gorice, Radenci) je naselje, ki leži 312 - 314 metrov visoko in ponuja eno najlepÅ¡ih razglednih toÄk v Slovenskih goricah, saj je ob lepem vremenu z župnijske cerkve Sv. Marije Magdalene moÄ videti 49 drugih zvonikov. Kraj se je do leta 1951 uradno imenoval Kapela in ljudje mu Å¡e vedno pravijo Kapela in ne Kapelski Vrh, saj so tudi obdržali Å¡e nazive Å¡ole pri Kapeli, DPD Svoboda Kapela, VinogradniÅ¡tvo in vinarstvo Kapela itd.Kapelski Vrh je natanÄneje vrh v Radgonsko-kapelskih goricah, ki leži med Zgornjim Murinim poljem in Å ÄavniÅ¡ko dolino in je zelo star kraj, saj se omenja že v urbarju Otokarja II, ki je nastal med leti 1265 â 1267. Razloženo vinorodno naselje, ki ga sestavljajo jedro pod Kapelskim Vrhom (312 -314 m), zaselek Hlaponci jugozahodno od jedra in Å¡tevilne hiÅ¡ice, je srediÅ¡Äe Kapelskih goric. Te so po kraju tudi dobile ime. Pod slemeni
480in na podkvastem poboÄju jugovzhodno pod vrhom se na vse strani Å¡irijo obsežni vinogradi, njive in travniki. Posebej cenjeno je tukajÅ¡nje vino Traminec. Na osojah severno od naselja raste meÅ¡ani gozd. Kraj oklepajo na vzhodu PariÄjak, na jugu Gornji Kocjan, na zahodu Radenski Vrh, na vzhodu Turjanski Vrh. HiÅ¡e so v glavnem na slemenih obeh Kapelskih vrhov. To so bivÅ¡e zidanice ali viniÄarije, ki so jih po viniÄarskem zakonu odkupili z ohiÅ¡nicami sedanji vinogradniÅ¡ki delavci VGK. Drugih zasebnih lastnikov je malo in bivajo poveÄini na jugu obeh straneh Kapelskih vrhov. V preteklosti je VGK Kapela na Kapelskem Vrhu imela cca 800 ha plodnih zemljiÅ¡Ä (vinogradov, sadnjakov, njiv, travnikov, paÅ¡nikov...).VGK Kapela je leta 1959 na obmoÄju PariÄjaka zgradil moderno kapelsko vinsko klet in stiskalnico, kjer se že leta proizvaja znamenit Kapelski biser.Na razglednem vrhu stoji klasicistiÄna župnijska cerkev sv. Marije Magdalene iz prve polovice 19. stoletja (zgrajen je bila leta 1824) in predstavlja eno izmed prvih in najpomembnejÅ¡ih arhitekturnih posebnosti tega kraja. Cerkev se na tem mestu prviÄ omenja že leta 1617, kapelica pa že leta 1280. Na najviÅ¡ji vzpetini, kjer zdaj stoji cerkev, je nekoÄ stala kapelica. Kapelica je nastala pod vplivom koroÅ¡kega Å¡entpavelskega benediktinskega samostana in se kasneje omenja Å¡e v letih 1371, 1443, 1459, 1462 in okoli 1480.NatanÄnejÅ¡e podatke najdemo v župnijski kroniki, ki pravi:»Prvi zgodovinski podatek o verskem znamenju na tukajÅ¡njem 314 metrov visokem griÄu je iz leta 1280. Legenda opisuje, da je na griÄu od Radgone proti Ljutomeru postavljena majhna kapelica na Äast sv. Mariji Magdaleni. Tedaj je bil griÄ pokrit z gozdom in predstavljal prijeten kraj, zato so ljudje hodili na sprehode in izlete h Kapeli. Omemba leta 1280 je v urbariju iz dobe Alberta I. Kapela je omenjena med kraji, ki so imeli skrb za grajsko stražo v Radgoni. Kraj se imenuje leta 1300 Capell, nato leta 1371 Dorf Capellen ligt bei Rakospurckh, leta 1441 je omenjen Kapellen, leta 1459 Capelln, leta 1462 Kapeln â Capelln in leta 1480 Zuder Kapellen. Kraj je dobil ime po kapelici, ki je stala sredi gozda. Pozneje so postavili veÄjo kapelico, katero že poimenujejo cerkev. Ta cerkvica je imela zvonik in v njem dva zvona. Ob Äasu vizitacij Å¡kofa Jakoba Eberlina je že zabeležena v vizitacijskih spisih kot podružna cerkev Sv. Janeza v Radkersburgu. Redno je prihajal kaplan maÅ¡evat trikrat na leto in v spomin na to župnija Å¡e danes obhaja žegnanja. Pogosto so prihajali tudi oÄetje kapucini iz Radgone in poleti pogosto tudi benediktinci iz sv. Pavla na KoroÅ¡kem in pozneje iz Admonta, ker so imeli tu veÄ posestev. VeÄ natanÄnih podatkov ni, ker je leta 1805 pogorelo župniÅ¡Äe z vsemi knjigami in takrat je župnija Å¡tela 1518 vernikov. Leta 1763 je kapelski vikariat postal samostojna župnija in v letih 1823/24 so zgradili sedanjo cerkev. Postaviti jo je dal tukajÅ¡nji rojak, župnik Martin KauÄiÄ (1735-1826). Posvetil jo je sekovski knezoÅ¡kof Roman Sebastjan Zängerle 19. septembra 1835.«Kmetije so se zgrinjale okrog kapel in cerkva na vrhovih, kar je tipiÄno za Slovenske gorice. PoslediÄno so okrog cerkve zaÄela nastajati vaÅ¡ka jedra. NajstarejÅ¡i viri priÄajo, da je bila cerkev - kapelica prvo jedro zbiranja vaÅ¡kega prebivalstva. Äasovno se je to jedro zaÄelo Å¡iriti in je zajelo Å¡e trgovino, prosvetno dvorano s kinom, DPD z javno knjižnico in dve gostiÅ¡Äi. Navedene zgradbe so svoj pomen ohranile tudi v obdobju novodobne zgodovine, saj Å¡e zmeraj igrajo pomembno vlogo kraja Kapela in so nenadomestljiv del vaÅ¡kega življenja.Pomembno je omeniti, da so vse te stavbe postavljene okrog križiÅ¡Äa, ki je svoj pomen odigralo že v preteklosti, saj je Kapela povezovala pot do Sv. Jurija ob Å Äavnici in naprej do Ptuja.Z nje se tu odcepita cesti na jugu proti Spodnjim Ivanjcem in na vzhodu na Mursko polje proti Hrastju - Moti.WILDENHAG IN KAPELA:Za Kapelo je posebnega pomena beseda »Wildenhag«, ki se v zgodovinskih zapisih v doloÄenem obdobju enoti z okoliÅ¡em kraja »Kapela«, kasneje se pa popolnoma izgubi. Pa si poglejmo zakaj:Med tistimi fevdalci, ki so morali skrbeti za radgonsko graÅ¡Äino, se okoli leta 1300 omenja tudi Friderik Wildenhagen, ki je imel pri Kapeli 4 kmetije. Med leti 1444 â 1449 je dobil te 4 kmetije in »Wildenhag« z vinsko dajatvijo (gomina) Henrik Entzersdorf. Po njegovem sinu Viljemu sta dobila kapelske kmetije in »Wildenhag« brata Linhart in Andrej Kollnitzer. Ime »Wildenhag je kasneje popolnoma izginilo in je to bil najbrž nekdanji okoliÅ¡ gradu Kocjan. Leta 1371 je prodal Herman Zehenter od vojvoda Albrehta v fevd sprejeti dve vasi (»zu Wildenhag« in Kapela) Janezu Lasbergerju, ki je bil dvorni marÅ¡al vojvode Leopolda in Reinharda von Wahingen, dvorniku istega vojvoda za 100 funtov dunajskih vinarjev.Leta 1445 manjka v krajevnem zapisniku kraj Kapela, a je njegovo ime zopet bilo kot »Wildenhag«. Leta 1498 pa se omenja Kanez Kelman kot predstojnik graÅ¡Äinskega urada pri Kapeli, oziroma v Kocjanu â obmoÄju nekdanjega gradu hunskega vladarja Atile.Å e danes je med prebivalstvom okolice Kapele razÅ¡irjena legenda o hunskem kralju Atili, ki je imel pri Kapeli oziroma v gradiÅ¡Äu Kocjan svoj tabor. Zgodovinska dejstva govorijo, da je bil najden kamen z napisom v latinskem jeziku (prevod: »Pri Kapeli v pustinji Kocjan je Atila postavil svoj tabor 442. leta«). V samem zapisu je najpomembnejÅ¡a latinska beseda »in eremo«, kar v prevodu pomeni »v puÅ¡Äavi« in se enaÄi z nemÅ¡ko besedo »Wildenhag«. Teritorij, kjer je danes kapelska cerkev in »Kocjanovo gradiÅ¡Äe«, se je namreÄ v srednjem veku imenovalo prav Wildenhag oziroma v slovenskem prevodu »PuÅ¡Äava«.Viri:- KovaÄiÄ F., Ljutomer, zgodovina trga in sreza, Maribor, 1926.- RihtariÄ Ivan, Glasilo â Letnik II, Zgodovinsko druÅ¡tvo Gornja Radgona, Gornja Radgona, 1995.- http://sl.wikipedia.org/wiki/Kapela,_Prlekija- Å omen Branko, Olaj Jože, Horvat Feri, dr. Å tevanec Alojz, Radenska - Tri srca na dlani, Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1982.'}, 481{id:4581, ll:new GLatLng(46.6186,16.0166), l:'Žrnova', d:'Žrnova (Slovenske gorice, Radenci), v Žrnovi (230 m), žrnovski, ŽrnovÄani (46, 43, 32 preb.).Razložena vasica v Kapelskih goricah leži v Žrnovski grabi med naseljema Radenskim in Melanjskim Vrhom. Okoli hiÅ¡ so predvsem travniki in posamezne njive, viÅ¡je na prisojnem poboÄju pa sadovnjaki in vinogradi. Samostojno naselje je od leta 1952, prej je bil kraj del KobilÅ¡Äaka. Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.'}, 482{id:3043, ll:new GLatLng(46.6193,16.4071), l:'Genterovci', d:'"Genterovci so naselje, ki leži ob cesti med Dobrovnikom in Lendavo. Prebivalci so pretežno madžarske narodnosti. V vasi je tudi dvojeziÄna osnovna Å¡ola. ZnaÄilen leseni zvonik je simbol vaÅ¡ke samouprave. Otroci praznujejo gregorjevanje (12. marca); z okraÅ¡enimi klobuki hodijo po hiÅ¡ah in prepevajo Gregorjevo pesem. CitraÅ¡ki ansambel je znan daleÄ naokoli. Sodobna Marijina kapela je bila narejena po naÄrtih J. KovaÄa."'}, 483{id:4575, ll:new GLatLng(46.6214,16.0329), l:'PariÄjak', d:'PariÄjak (Slovenske gorice, Radenci), na/v PariÄjaku (270 m), pariÄjaÅ¡ki, PariÄjani (154, 158, 229 preb.)Obcestno naselje v Kapelskih goricah leži na slemenu pod Kapelo (312 m). Na jugovzhodnih poboÄjih so obsežni vinogradi v lasti VinogradniÅ¡kega gospodarstva Kapela, v manj kakovostnih legah pa zasebni sa
483dovnjaki in vinogradi. Na osojnem poboÄju prevladuje meÅ¡ani gozd, ki sega do Radencev. V najviÅ¡jem delu slemena je naselje zraÅ¡Äeno s Kapelskim Vrhom. Pod kapelsko cerkvijo sta velika okrogla vinska klet in stiskalnica za grozdje. Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.'}, 484{id:4576, ll:new GLatLng(46.6254,16.0258), l:'Radenski Vrh', d:'Radenski Vrh (Slovenske gorice, Radenci), na Radenskem Vrhu (280 m), radenski, Radenskovrhovci (195, 204, 194 preb.).Razloženo naselje v Kapelskih goricah leži južno od griÄa KobilÅ¡Äaka (311 m), od koder se po slemenu med Žrnovsko in Hlaponsko grabo Å¡iri proti jugu. Na poboÄjih okoli KobilÅ¡Äaka so veÄinoma vinogradi in sadovnjaki, nadaljujejo pa se tudi na slemenske odrastke na zahodu. Nižje in na zahodnem poboÄju slemena sadovnjake zamenjujejo njive in meÅ¡ani gozd. Na vzhodnem slemenu se naselje ob slemenski cesti stika s Kapelskim Vrhom.Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.'}, 485{id:3111, ll:new GLatLng(46.6259,16.2265), l:'Lipovci', d:'V Lipovcih se vse do danaÅ¡njih dni ohranja pletenje doužnjekov in drugih izdelkov iz slame in izdelovanje okraskov iz krep papirja ter voska. V vasi Lipovci najdemo dvoje rimskih gomil, v eni izmed njih je bil najden žgan rimski grob.Med zgodovinske spomenike Å¡tejemo tudi kip stojeÄe kmeÄke žene - nagrobnik materi slikarja Karla Jakoba, ki ga je leta 1922 izdelal kipar Franc Kuhar.Za vas je znaÄilna tudi vsakoletna slikarska kolonija. Kapela v Lipovcih je bila zidana leta 1922, zavetnika kapele sta sv. Peterin Pavel.'}, 486{id:3118, ll:new GLatLng(46.6278,16.0619), l:'Turjanci', d:'Turjanci (Pomurska ravan, Radenci), v Turjancih (202 m), turjanski, TurjanÄani (45, 45, 116 preb.).Jedro razloženega naselja na Radenskem polju je južno od ceste Radenci-Ljutomer, od koder segajo prek železniÅ¡ke proge Ljutomer-Gornja Radgona do vznožja Radgonsko-Kapelskih goric njive in travniki, na severu pa pod teraso mokrotni travniki z zaplatami gozda ob reki Muri prehajajo v sklenjeni poplavni gozd. Med kmeÄkimi domovi so nove stanovanjske hiÅ¡e prebivalcev, zaposlenih po veÄini v Gornji Radgoni, Radencih in Murski Soboti. Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.'}, 487{id:4570, ll:new GLatLng(46.6281,16.0241), l:'KobilÅ¡Äak', d:'KobilÅ¡Äak ( Slovenske gorice, Radenci ) na KobilÅ¡Äaku ( 290 m ), kobilÅ¡Äanski, KobilÅ¡Äanci.Razloženo naselje v Kapelskih goricah leži jugozahodno nad Radenci, na slemenu KobilÅ¡Äaka ( 311 m ). Sestavljajo ga predvsem nekdanje viniÄarije: ViniÄarija KobilÅ¡Äak 6, KobilÅ¡Äak 7 in KobilÅ¡Äak 8. Z vrha slemena se Å¡irijo obsežni vinogradi in sadovnjaki, proti severu pa je nižje na poboÄju meÅ¡ani gozd BoraÄevski les. Å tevilo prebivalcev51Å tevilo moÅ¡kih25Å tevilo žensk26PovrÅ¡ina naselja, km20,4Gostota prebivalstva, preb/km2127Teritorialne spremembe naseljani spremembViri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.- Centralni register prebivalcev in Register tujcev, MNZ ter Register prostorskih enot, GURSStanje: 31.12.2007.'}, 488{id:3044, ll:new GLatLng(46.6282,16.3847), l:'Kamovci', d:'Kamovci so sestavljeni iz stare vasi in novejÅ¡e kolonije goriÅ¡kih Slovencev iz leta 1931 ob regionalni cesti. Skoraj polovica prebivalcev je madžarske narodnosti. V starem delu naselja je lesen zvonik s piramidasto streho, opažen z deskami, primer kmeÄke javne arhitekture.'}, 489{id:3108, ll:new GLatLng(46.6298,16.2458), l:'GanÄani', d:'V GanÄanih gojijo dolgoletno tradicijo sodarstva, ki se je ohranila vse do danes. Med kulturno zgodovinske spomenike priÅ¡tevamo dve rimski gomili, Å¡e vidno traso rimske ceste, v srediÅ¡Äu vasi je kapela iz leta 1908, prva ki je bila v Prekmurju posveÄena v Äast Srcu Jezusovemu. V GanÄanih iz roda v rod prenaÅ¡ajo izdelavo rož in okraskov iz krep papirja in voska. V kraju negujejo dolgoletno tradicijo postavljanja mlaja.'}, 490{id:4614, ll:new GLatLng(46.63,16.0533), l:'Rihtarovci', d:'"Rihtarovci ležijo na Radenski terasi ob regionalni cesti Radenci-Ljutomer. V srediÅ¡Äu vasi Rihtarovci stoji obnovljen ""tipiÄni Å¡tajerski vodnjak"", kapelica, najdete pa tudi konje in bivaliÅ¡Äe Å¡torkelj, ki so v teh koncih že zelo redke.Skozi vas Rihtarovci vodi tudi Äudovita sprehajalna pot, po kateri pridete do cerkve sv. Marije Magdalene na Kapelskem Vrhu, od koder imate enega
490najlepÅ¡ih razgledov v Slovenskih goricah. Lahko pa se iz Rihtarovec podate tudi na Pot ob Muri, kjer se sreÄate s posebnostjo flore in favne za ta okoliÅ¡.Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.- StatistiÄni urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002."'}, 491{id:4591, ll:new GLatLng(46.6409,16.0232), l:'BoraÄeva', d:'"Zgodovina kraja BoraÄeva:BoraÄeva spada med najstarejÅ¡e kraje na Murskem polju, ki se omenjajo v srednjeveÅ¡kih listinah. Prvi jasen podatek o tem kraju je omenjen v listini, ki je bila izdana med leti 1106 - 1124 ter nam omenja, da je Å¡entpavelski samostan, oziroma njegov opat Vecelin dobil od Engelberta Spanheima med drugimi kraji v bližini Radgone tudi BoraÄevo (""Boratsowe""), Segovce (""Zegonewz""), Negovo (""Negoine - zelo""), Plitvico (""Nablitwitz""), neznani Pribissendorf ter Å¡e 12 vasi in vinogradov, ki pa se ne omenjajo po imenih, a so bili okoli Vidma in Negove.Ti kraji so bili Å¡e v istem, 12. stoletju, od sosednjih Madžarov opustoÅ¡eni. Okoli leta 1193 sta si BoraÄevo in Å¡e tri druge kraje po krivici prisvojila brata Ulrik in Gotfried iz Maribora.BoraÄeva se je v preteklosti razliÄno imenovala: ""Boratsowe, Waratschaw (1395), enako leta 1400 s pristavkom ""pri Muri"", ""Walatschaw (1404), Waratschaw (1445) - tega leta je imela vas 15 hiÅ¡, Waratschaw (1457) in Baratschaw (1461).V srediÅ¡Äu vasi BoraÄeva stoji neoklasicistiÄna kapelica iz leta 1874.Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996."'}, 492{id:3922, ll:new GLatLng(46.6422,16.3745), l:'Žitkovci', d:'Žitkovci so vas tik ob meji z Madžarsko. Poleg prebivalstva madžarske narodnosti živijo tukaj tudi primorski Slovenci. Na severu vasi gozd skriva vinogradniÅ¡ko lego Riganyoc. V srediÅ¡Äu vasi je na vaÅ¡kem domu ploÅ¡Äa v spomin madžarskemu akademiku in državniku Ferencu Deaku.'}, 493{id:3091, ll:new GLatLng(46.6423,16.045), l:'Radenci', d:'Kraj Radenci leži v SV delu Slovenije, v deželi termalnih in mineralnih vrelcev ter vinske trte. NajstarejÅ¡a omemba kraja izhaja iz leta 1436 â Radein. Kot zdraviliÅ¡Äe so zasloveli leta 1833 â dr. Henn je odkril slatinski vrelec za Å¡irÅ¡o javnost. Leto 1869, ko je dr. Henn zajezil prvi vrelec in ko so napolnili 37.000 lonÄenih âslatinkâ, pa Å¡teje za zaÄetek izkoriÅ¡Äanja mineralne vode. Po okolici, pa celo do papeža in cesarja so jo razvažali kmetje z vozovi. Mineralna voda in zdraviliÅ¡Äe sta kmalu zaslovela po vsem svetu. Mnoge goste privabljata k nam ugodna klima in zdravilna voda âtreh srcâ.'}, 494{id:3141, ll:new GLatLng(46.6475,16.1951), l:'RakiÄan', d:'Naselje RakiÄan spada k Mestni obÄini Murska Sobota ter se razprostira na povrÅ¡ini: 921 59 89 m2. Zanimivost kraju daje dvorec, ki nudi domovanje KonjeniÅ¡kemu klubu, gostinskemu obratu ter izobraževalnemu srediÅ¡Äu. V grajskih sobanah je možna tudi namestitev. Dvorec obkroža zanimiv park, ki nudi možnost piknikov ter zabave. RakiÄan pa ne zaznamujeta le dvorec ter konji, ampak tudi Å¡portno letaliÅ¡Äe, ki nudi možnost panoramskih poletov z letalom, letenje z baloni ter zmaji, kjer naÅ¡i gosti lahko opazujejo prostranost pokrajine iz ptiÄje perspektive.  V naselju delujeta: Srednja zdravstvena Å¡ola in Srednja kmetijska Å¡ola.'}, 495{id:4592, ll:new GLatLng(46.6506,16.0292), l:'Å ratovci', d:'Å ratovci (Pomurska ravan, Radenci), v Å ratovcih (207 m), Å¡ratovski, Å ratovÄani (148,320, 181 preb.).Obmejno gruÄasto naselje na Radenskem polju leži med Gornjo Radgono in Radenci, ob glavni cesti Maribor-Murska Sobota in železnici Ljutomer-Gornja Radgona, na murski terasi ob Radenskem potoku. Pod teraso se do poplavnega gozda ob reki Muri Å¡irijo vlažni travniki, nad teraso pa onstran železniÅ¡ke proge prevladujejo njive. V gozdu na robu terase je izvir slatine Železni vrelec. Zaradi bližine Radencev je tu precej zasebnih turistiÄnih sob.Vir:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.'}, 496{id:3920, ll:new GLatLng(46.6535,16.3454), l:'Dobrovnik', d:'Davno navzoÄnost Äloveka v tem kraju potrjuje najdba kamnitega dleta, o antiÄni naselbini pa priÄajo gomile, ki se nahajajo južno od vasi. V rimski državi je to ozemlje pripadalo provinci Panoniji. Tod je vodila pomembna cesta, ki je povezovala Petovijo (Ptuj) s Savarijo (Szombathely). Po izkopaninah sodeÄ naj bi bila intenzivnejÅ¡a rimska kolonizacija v pasu od Lendave ob vznožju Goric prek Dobrovnika, Bogojine in naprej proti zahodu.Dobrovnik se prviÄ omenja leta 1270, na peÄatu trga Dobrovnik pa je leto 1280 zabeleženo kot leto nastanka naselja. Naselje se leta 1322 omenja kot trg (oppidum), kar pomeni, da je bilo pomembn
496o podeželsko naselje s pravico trgovanja in pobiranja davkov. Leta 1389 listine omenjajo naselje celo kot mesto (civitas). V 14. stoletju je kraj sestavni del posesti Dolnjelendavskih grofov Banffyjevih, po njihovem izumrtju so lastniki postali Eszterhazyjevi.V prvi polovici 17. stoletja je kraj in njegovo okolico zajelo protestantsko gibanje, ki je imelo moÄno podporo v družini Banffyjevih. Leta 1747 je Dobrovnik zajel velik požar, v katerem sta pogorela tudi cerkev in župniÅ¡Äe, vkljuÄno z župnijskim arhivom. V naslednjih 50-ih letih se je bogoslužje odvijalo v skromni leseni stavbi. DanaÅ¡nja cerkev sv. Jakoba je bila zgrajena med leti 1794 in 1796 ob izdatni podpori kneza Eszterhazyja in vernikov.Za drugo polovica 19. stoletja in zaÄetek 20. stoletja je za kraj znaÄilen visok prirastek prebivalstva. To je povzroÄilo množiÄno izseljevanje (sezonski delavci). V tem obdobju se je moÄno razmahnila obrtna dejavnost (lonÄarstvo) in trgovina. V vasi so delovali trije trgovci, leta 1878 pa so odprli prvo gostilno. Leta 1911 so zgradili opekarno, ki je obratovala do leta 1979. Med prvo svetovno vojno je gospodarstvo nazadovalo, napredek je prinesla nova žaga, ki jo je po prvi svetovni vojni dal zgraditi Janez Toplak (1922). Leta 1930 je dobrovniÅ¡ka poÅ¡ta dobila prvo telefonsko centralo. V obdobju po drugi svetovni vojni so za kraj pomembne naslednje pridobitve:- elektrifikacija (1952)- izgradnja sodobnega Å¡olskega poslopja in stanovanjskega bloka (1962)- izgradnja vodovoda (1971)- izgradnja zdravstvenega doma (1972)- reguliranje potoka Bukovnice (1973-1975)- izgradnja vrtca (1979)- izgradnja sodobnega kulturnega doma (1982)- izgradnja Å¡olske telovadnice (1994)- kraj je z naseljema Žitkovci in Strehovci postala samostojna obÄina (1998'}, 497{id:3269, ll:new GLatLng(46.6564,16.1694), l:'Murska Sobota', d:'Murska Sobota je regijsko srediÅ¡Äe severovzodnega dela Slovenije oziroma Pomurja. Äeprav neformalno, je to dejansko. Mesto, ki je lahko prvo ali pa tudi zadnje v Sloveniji. Vsekakor pa mesto, ki je vredno ogleda. Skozi zgodovino, se je v naÅ¡em mestu, ki mu domaÄini pravimo kar Sobota, dogajalo marsikaj. To ozemlje je bilo skozi zgodovinski razvoj pod okriljem veÄih držav in Å¡ele leta 1919 je bilo prikljuÄeno k matiÄni slovenski državi.  Danes je to mesto prijaznih ljudi, mesto, kjer ima sedež najveÄ gospodarskih ustanov iz regije'}, 498{id:4589, ll:new GLatLng(46.6587,16.0212), l:'Mele', d:'Mele ( Pomurska ravan, Gornja Radgona ), v/na Meleh (207 m), meleÅ¡ki, MeleÄani ( 189 prebivalcev ). Obmejno gruÄasto naselje na Radenskem polju leži na robu terase na desnem bregu reke Mure, med Gornjo Radgono in Radenci, ob glavni cesti Maribor-Murska Sobota. Na jugu teÄe železnica Ljutomer-Gornja Radgona. Proti Muri se Å¡irijo travniki in obreÄni gozd. Zahodno od naselja so njive, Å¡e zahodneje pa veÄji meÅ¡ani gozd Gaj.Viri:- Milan Orožen AdamiÄ, Drago Perko, Drago Kladnik, PriroÄni krajevni leksikon Slovenije, Ljubljana, 1996.'}, 499{id:3921, ll:new GLatLng(46.6605,16.3194), l:'Strehovci', d:'Strehovci so naselje v ravninskem delu ob cesti Murska Sobota - Lendava ter med vinogradi na griÄevju Strehovskih goric. V srediÅ¡Äu vasi in na vseh petih vstopih v vas stoji križ. Ravninski del je lepo obdelana kmetijska pokrajina, viÅ¡ji griÄevnat del pa je usmerjen v vinogradniÅ¡tvo. Tu so ohranjene stare vinske kleti. V senÄnem gozdu ob BukovniÅ¡kem potoku je voda zajezena v jezero. Nad njim stoji mala gozdna kapelica Sv. Vida ob kateri se vsako leto na 15. junij ob Sv. Vidu zbere velika množica ljudi pri vseti maÅ¡i. Radiestezisti so pred leti ob kapelici odkrili vrelce zemeljske energije, ki blagodejno vpliva na ÄloveÅ¡ko telo.'}, 500{id:3142, ll:new GLatLng(46.6609,16.1634), l:'Murska Sobota', d:'"Murska Sobota je regijsko srediÅ¡Äe severovzhodnega dela Slovenije oziroma Pomurja. Zgodovina v mestu, ki mu domaÄini pravimo kar Sobota, je zelo pestra, to ozemlje je bilo pod okriljem veÄih držav in Å¡ele leta 1919 je bilo prikljuÄeno k matiÄni slovenski državi. Razvoj mesta in cele regije skozi zgodovinska obdobja obiskovalec najbolj nazorno spozna z ogledom stalne razstave Pokrajinskega muzeja Murska Sobota (http://www.pok-muzej-ms.si). V preteklosti je v regiji in mestu najbolj prevladovala proizvodnja oblaÄil, kovinska in kmetijska proizvodnja, danes pa se trendi vse bolj nagibajo k predelovalni industriji, gradbeniÅ¡tvu, trgovini in storitvam. Murska
500Sobota ni turistiÄno izrazit kraj po ustvarjenem Å¡tevilu noÄitev, je pa vsekakor ogleda vredna ter odliÄna izhodiÅ¡Äna in izletniÅ¡ka toÄka za vse obiskovalce in turiste v naÅ¡i regiji. Mesto je za pretežno alpsko naravnano Slovenijo svojevrstna posebnost, saj je edino slovensko mesto v pravi ravnini. Skozi vse leto življenje v mestu bogatijo kulturne, zabavne, tradicionalne, kulinariÄne in Å¡portne prireditve, med katerimi so najveÄje: BograÄiada, SoboÅ¡ki dnevi, Aeromiting, tradicionalni kramarski sejmi, Miklavžev sejem, ..; Å¡e posebej pa je tu bogata kulinariÄna ponudba, ki se ji je težko upreti.  "'}, 501{id:3139, ll:new GLatLng(46.6612,16.1648), l:'Murska Sobota', d:'V tem srediÅ¡Äu panonskega sveta ob reki Muri, ob stiÄiÅ¡Äu Avstrije, HrvaÅ¡ke, Madžarske in Slovenije, na nadmorski viÅ¡ini le 190 metrov, se razprostira mestna obÄina Murska Sobota. Vpeta med ta stiÄiÅ¡Äa ter valovita polja in njive je nastala Å¡iroka spevna nareÄna govorica, tako težko razumljiva nakljuÄnim obiskovalcem, a tako bogata in izvirna, kot je gostoljubnost in so delovne roke njenih prebivalcev. Slovenskemu ozemlju je bilo mesto prikljuÄeno leta 1919, njegov izvor pa sega tja v srednji vek, ko je Murska Sobota dobila mestne pravice. Posebno zaznamujeta mesto dve veÄinski veroizpovedi, vsaka s svojo cerkvijo v srediÅ¡Äu, to sta katoliÅ¡ka cerkev sv. Nikolaja in evangeliÄanska cerkev, nato spomenik zmage, ki simbolizira skupni boj in zmago nad faÅ¡izmom. Sredi mesta nas preseneti renesanÄni dvorec s svojim baroÄnim portalom, povezan s parkovno simetralo z vhodom v evangeliÄansko cerkev. Dvorec je danes zatoÄiÅ¡Äe in prizoriÅ¡Äe delovanja pokrajinskega muzeja, razstav in kulturnih prireditev znotraj grajskega dvoriÅ¡Äa, nadaljujoÄih s kulturno-zabavnimi prireditvami med mogoÄna drevesa mestnega parka. Ob toplih dnevih je ta prizoriÅ¡Äe prireditev in bogatenja življenja vseh starostnih struktur prebivalstva. Sam park nas pod Äudovito streho svojih kroÅ¡enj popelje do rekreacijskega centra Fazanerija z nogometnim stadionom. Zanimivost mestu dajejo tudi kramarski sejmi, ki jim srediÅ¡Äe mesta odpre vrata vsak prvi ponedeljek v mesecu, kot tudi oba najveÄja, že ustaljena sejma, poimenovana Trejzino in MikloÅ¡evo senje. Umetno soboÅ¡ko jezero vabi na ribiÅ¡ke piknike, Fazanerija na trim, drsanje, kopanje, tenis, hotel Diana pa v svoj termalno-rekreacijski center. Komur ni ne do gneÄe na sejmih ne do razgibavanja, lahko vstopi v mir in tiÅ¡ino galerije in uživa v izraznosti razstavljenih slik in skulptur. V naselju RakiÄan je graÅ¡Äina iz 17. stoletja postala srediÅ¡Äe konjeniÅ¡kega kluba in s tem jahalnega Å¡porta, le malo dalje se razprostira Å¡portno letaliÅ¡Äe, kjer se odvijajo tudi slikovita balonarska prvenstva. Tu se lahko pridružimo panoramskih poletom, ki odkrijejo Å¡iroko ravnino celotne pokrajine, pod katero se pretakajo vrelci termalne vode in nam dajo slutiti, da nas bodo sproÅ¡Äali in greli. Na preteklost nas spominja brod na reki Muri, ki v naselju, imenovanem Krog, s svojimi vožnjami Å¡e danes povezuje oba bregova â Prekmurje in Prlekijo. Gostoljubnost Prekmurja izhaja iz zemlje in njenih bogatih darov, ki s pomoÄjo ustvarjalnih rok domaÄinov zna pripraviti prave pojedine ob domaÄem kruhu, vinu, Å¡unki, bograÄu, pogaÄah in slastni gibanici. Temu pa se ni znal upreti Å¡e nihÄe! DOBRODOÅ LI '}, 502{id:3134, ll:new GLatLng(46.6753,15.9932), l:'Gornja Radgona', d:'ObÄina Gornja Radgona leži v Severovzhodni Sloveniji.Pripadajo ji ApaÅ¡ko polje in del Murskega polja ob reki Muri, Å ÄavniÅ¡ka dolina in lepe vinorodne radgonske gorice.Je obmejna obÄina, saj vzdolž reke Mure meji na sosednjo Avstrijo.Zasajeni vinogradi dajejo vinorodni pokrajini nad Gornjo Radgono Å¡e posebej lep videz.Po vinu, zlasti radgonski penini, je Gornja Radgona znana povsod po Sloveniji in mnogo kje v svetu.Poznajo jo tudi obiskovalci mednarodnih sejemskih prireditev na Pomurskem sejmu. '}, 503{id:3591, ll:new GLatLng(46.6921,16.2269), l:'Moravske Toplice', d:'"DobrodoÅ¡li v turistiÄnem kraju in turistiÄni obÄini Moravske Toplice. Ob izviru geotermalne vode se je pred Å¡tiridesetimi leti zaÄela zgodba, v kateri so krajani postopoma spoznavali, da si lahko obetajo koristi od tega daru narave edino, Äe tudi sami postanejo del razvojnega toka. ObÄinsko srediÅ¡Äe - Moravske Toplice - ponujajo ugodje nastanitve, sprostitve in kopanja. Sama okolica vas prepriÄa z oÄarljivostjo n
503aravnega okolja, ostanki panonske arhitekture, izdelki tradicionalne obrti, odliÄno kulinariko, izvrstnimi vini in prisloviÄno gostoljubnostjo domaÄinov. Moravske Toplice so izhodiÅ¡Äe za privlaÄne izlete v bližnjo in daljno okolico, kot npr.: PleÄnikova""Bela golobica"" v Bogojini, lonÄarstvo v Filovcih, BukovniÅ¡ko jezero s svojimi energetskimi toÄkami ipd."'}, 504{id:4034, ll:new GLatLng(46.6931,16.1255), l:'Predanovci', d:'"Vas Predanovci se prviÄ v zgodovini omenja leta 1365 z imenom Predonolch, v letu 1366 Predanouch, leta 1499 Predonowcz. Zaslediti je Å¡e ime Bradanovci. Ta majhen zaselek po ustnem izroÄilu najprej s Å¡estimi hiÅ¡ami, je nastal v viÅ¡jem predelu lepe prekmurske ravnine na 196 metrih nadmorske viÅ¡ine v Ledavski dolini, to je na levem bregu Mure in Ledave med sotoÄjem sedaj reguliranih dveh potokov. Na levi je pritekala voda z Dolovja in je bil potok Gruba. Na desni je potok â Brezovski potok. NekoÄ je njegova struga imela glavno pot skozi naselbino Predanovci, kar dokazujejo najdeni sledovi, to je proda in mivke pod temelji sedaj stojeÄih hiÅ¡.Predanovci so obcestno naselje na Ravenskem, ki leži na povrÅ¡ini 349 ha, ob obÄinski cesti Murska Sobota â Grad v dolžini 1 km. Na severu meji na Brezovce, na jugu pa na Polano. Vzporedno z vasjo teÄe na zahodni strani Brezovski potok, ki se izliva v Ledavo. Obdelano odprto ravnino omejujejo na jugovzhodu v vlažnih legah manjÅ¡i gozdovi. Glavna poljska pridelka sta pÅ¡enica in koruza, veÄino zaslužka pa prinaÅ¡a mleÄna in mesna govedoreja ter praÅ¡iÄereja. Vas Predanovci ima 202 prebivalcev, od tega jih je 60 zaposlenih, in to veÄinoma v Murski Soboti. V naselju je 58 stanovanjskih hiÅ¡ in 47 gospodarskih poslopij.Otroci iz Predanovec so hodili nekaj Äasa v Å¡olo v KupÅ¡ince in Puconce. V Puconcih je pouk potekal že od leta 1767 po zasebnih hiÅ¡ah. Leta 1913 so PredanovÄani in PolanÄani zgradili na pobudo države v Predanovcih državno ljudsko Å¡olo. Pouk se je priÄel jeseni leta 1913. Prvi je pouÄeval Karoly Csernjy, ki je umrl med vojno. Med vojnama je delovala v Predanovcih tudi kmetijsko nadaljevalna Å¡ola z enim oddelkom. Sedaj obiskujejo otroci osnovno Å¡olo v Puconcih in vrtec v Brezovcih.Mrtve so pokopavali na pokopaliÅ¡Äu v Puconcih, ko pa je leta 1863 in ponovno leta 1879 izÅ¡el madžarski zakon, da se mrliÄe ne sme nositi v drugo vas, oziroma preko druge vas, je bilo s kupno pogodbo z dne, 20. avgusta 1886, kupljeno zemljiÅ¡Äe od JonaÅ¡ MikloÅ¡a. ZemljiÅ¡Äe sedaj urejeno pokopaliÅ¡Äe, leži na prvi vzpetini blizu vasi Brezovci. Od leta 1993 pa je pokopaliÅ¡Äe polepÅ¡ano z mrliÅ¡ko vežico. Po ustnem izroÄilu bi naj nekoÄ celotno podroÄje, ozemlje Predanovcev bilo v lasti posestnika â plemiÄa, s priimkom Predanowc. Okoli leta 100 je razvidno, da je vas obstajala in imela že 20 moÄnih kmetij, pri Äemer je razvidno tudi, da so le-te že nastale z delitvijo na veÄ družin (veÄ priimkov Žibrik, Vlaj, Podlesek, JonaÅ¡, Siecsko, Andrics, Kocin).V vasi je bila ustanovljena kmeÄka hranilnica in posojilnica â vpisana v sodni register dne, 30. 9.1926, ki je delovala nekje do okupacije. V vasi je bilo leta 1892 ustanovljeno gasilsko druÅ¡tvo, da bi Å¡Äitilo imetja vaÅ¡Äanov, v okviru katerega se je z razvojem vasi in Å¡olstva z razvito kulturno dejavnostjo, vzporedno z mladinsko organizacijo ter aktivom žena utrjevala narodna zavest.V danaÅ¡njem Äasu smo PredanovÄani zelo ponosni na hokejski klub, ki deluje komaj dobrih deset let. Sprva so hokej igrali na navadni travi, vendar takrat bolj za zabavo kot zares. Leta 1994 pa so izgradili igriÅ¡Äe z umetno travo in s tem se je zaÄel hokej v Predanovcih resneje razvijati. S tem zanimivim Å¡portom se ukvarjam tudi sama. Poleg Älanske in mladinske ekipe imamo tudi ekipo deklet. Ker se s hokejem na travi v Sloveniji ukvarja le majhna peÅ¡Äica ljudi, se naÅ¡ klub udeležuje raznih prvenstev izven Slovenije.V vasi deluje tudi nogometni klub, ki ima daljÅ¡o tradicijo, saj deluje že 23 let. NogometaÅ¡i so sodelovali v ObÄinski zvezi malega nogometa Puconci, sedaj pa že drugo leto tekmujejo v Pomurski ligi. Pred dvema letoma so se združili s hokejskim klubom, pridružili so se Å¡e balonarji z dvema toplozraÄnima balonoma (s katerim so se udeležili svetovnega prvenstva na Japonskem). Tako se zgoraj imenovani klubi združujejo v Å PORTNEM KLUBU ""TRIGLAV"" PREDANOVCI, ki tako v svojem programu nudi Å¡portno â turistiÄno rekreacijo na igriÅ¡Äu z umetno travo (hokej, tenis, nogomet, ostali Å¡porti z žogo), na igriÅ¡Äu z naravno travo (nogomet) in v okolici vasi (tek, kolesarjenje), možnost ogleda Prekmurja z neba â letenje s toplozraÄnim balonom, osvežitev z jadranjem na morju.VkljuÄite s lahko v naslednje sekcije kluba: hokej na travi, balonarstvo, mali nogomet, jadranje na morju. Klub organizira ali pripravi prostor za piknike, kampiranje, družabne igre, sindikalne igre in razna tekmovanja ter tudi izlete doma in v tujino.Z vso to ponudbo vas spremlja prijaznost in domaÄnost vaÅ¡Äanov prekrasne panonske vasice, v kateri so vam vedno na voljo domaÄe prekmurske specialitete.Sredi vasi stoji gasilski som zgrajen leta 1960, v sklopu katerega je bila nekaj let trgovina z meÅ¡anim blagom. Velika pozornost se posveÄa preventivnemu delovanju v vasi. Rezultat tega je, da že 20 let v vasi ni bilo požara, ki bi ga povzroÄila nepouÄenost ali malomarnost.Preko avtobusne postaje pa stoji ogromna hiÅ¡a, ki je bila do zdaj zapuÅ¡Äena in nenaseljena. Lansko leto pa so jo obnovili in preuredili v prelepo gostilno z imenom ""Vila Victoria""VÄeprav so Predanovci dokaj majhna vas, je njihovo ime predvsem po zaslugi Å¡portnega kluba in pridnem delu vaÅ¡Äanov znano ne samo po Sloveniji, temveÄ tudi v Å¡irÅ¡em svetu. PredanovÄani
504so na to zelo ponosni."'}, 505{id:4045, ll:new GLatLng(46.7024,16.1425), l:'Gorica', d:'Gorica meji na vzhodu na Puconce, s katerimi so bili ves Äas povezani na vseh podroÄjih, na jugu na Polano, ki je že v soboÅ¡ki obÄini, na zahodu na vasi Predanovci in Brezovci, na severu pa na Å alamence in VaneÄo. Skozi vas pelje državna cesta, ki je nekakÅ¡na meja med ravninskim in goriÄkim svetom. Gorica je dobila ime po vinskih goricah, ki so se nahajale severno od glavne ceste in so Å¡e danes na podroÄju med pokopaliÅ¡Äem in vse do meje z Brezovci, vendar so to v glavnem SAMORODNICE. Vas se deli na vzhodni in zahodni del, na zaselek Gornja Gorica (4 hiÅ¡e) in Lougove (2 hiÅ¡i). Poleg domaÄije Lang je bila Å¡e Balerova hiÅ¡ica. Vse to je ob cesti malo naprej od opekarne oz. bivÅ¡ega glinokopa. Vas ima 85 gospodinjstev, vÄasih jih je bilo 77, vendar se je precej ljudi priselilo, odkupili so prazne hiÅ¡e, gradijo si pa tudi nove. VikendaÅ¡ev na Gorici ni, je pa nekaj ljudi, ki se obÄasno vraÄajo v prazne domaÄije. Vas ima izredno lepo lego, saj je veÄina hiÅ¡ na griÄkih in ob lepem vremenu se lepo vidi na Å tajersko in v Avstrijo.Danes v vasi v slogi in prijateljstvu živi 305 ljudi. Med
505sabo so pomeÅ¡ani tako evangeliÄani, ki jih 75 odstotkov, kot rimokatoliÄani. Ta raznolikost in pestrost ljudi ne razdvaja, ampak jih združuje.Na Gorici imamo delovno in Å¡tevilÄno prostovoljno gasilsko druÅ¡tvo. Že 10 let deluje tudi klub malega nogometa IZVIR s precejÅ¡njim Å¡portnim uspehom.Deluje tudi aktiv žena Gorica. Poleti veÄkrat razvedrijo zmajarji, ki imajo na Gorici (hangar) in letaliÅ¡Äe. '}, 506{id:4032, ll:new GLatLng(46.7034,16.155), l:'Puconci', d:'Naselje Puconci se prviÄ omenja v madžarskem zgodovinopisju leta 1365 kot Pücinci, v domaÄem pogovornem jeziku in v madžarskem jeziku kot Puczafalva, v domaÄem žargonu Püjcova vas. V obdobju vladavine Marije Terezije se leta 1767 omenjajo kot nemÅ¡ko ime Puconcz, v madžarskem jeziku Batthyand, po plemiÅ¡ki družini Batthyany, ki so bili najveÄji veleposestniki v Železni županiji, v katero je spadalo tudi naselje Puconci.'}, 507{id:4042, ll:new GLatLng(46.7059,16.1188), l:'Brezovci', d:'Vzhodno od Puconcev je vas Brezovci. Skozi vas teÄe potok, ki ga mi imenujemo kar brezovski potok in se izliva v Ledavo. Simbol Brezovec je drevo breza in po njej se imenuje tudi Å¡portno druÅ¡tvo. Leta 1998 je bilo zgrajeno novo igriÅ¡Äe, na katerem se odvijajo razliÄne tekme. Ponosni smo tudi na vrtec, ki je nastal s preureditvijo stare Å¡ole. Je zelo sodobno opremljen in tudi odraslega vÄasih mika, da bi obiskal »Vilo Äira Äara«.Razen Å¡portnega druÅ¡tva v vasi deluje Å¡e prostovoljno gasilsko druÅ¡tvo z veÄ kot 70 letno tradicijo. Gasilci in ostali vaÅ¡Äani se lahko pohvalijo z novim gasilskim avtomobilom in praporjem. Lovska družina skrbi in varuje naravo že veÄ k
507ot 50 let. Na lepi lokaciji med njivami in v majhnem gozdiÄku stoji  lovski dom. Tam se odvijajo tekmovanja v streljanju na glinaste golobe. Za jedaÄo, pijaÄo in dobro poÄutje je poskrbljeno v dveh okrepÄevalnicah, Zadravec in Å avel. Za naÅ¡e razliÄne potrebe pa skrbita trgovina na drobno »Breza« in trgovina s kmetijskim in drugim materialom »Marko SlaviÄ«. V vasi imamo tudi servis hladilne tehnike BertalaniÄ, orodjarno in kovinoplastiko Sever in avtoprevozniÅ¡tvo Horvat. Skozi vas je speljan tudi mestni vodovod. V vasi je približno 80% evangeliÄanov in 20% katolikov.Äistih kmetij je Äedalje manj, saj je veliko vaÅ¡Äanov v službah. Ljudje so doloÄena obmoÄja v Brezovcih tudi poimenovali, kot so: Glažena ulica, DžauÅ¡Äe, Novo naselje, Ulica ob potoku Kering in Vargov breg, na katerem je tudi pokopaliÅ¡Äe, s katerega je lep razgled na vso vas.KakÅ¡no je bilo nekoÄ Å¾ivljenje v Brezovcih?»NekoÄ je bilo veÄ ljudi zaposlenih s kmetijstvom. Razmere so bile drugaÄne. Ljudje so bili bolj zaposleni. Orali so s kravami, boljÅ¡i in bogatejÅ¡i gospodarji pa so imeli tudi konje. Pridelek je bil manjÅ¡i in slabÅ¡e kakovosti, ker niso toliko gnojili in Å¡kropili. Vse delo se je opravljalo roÄno. RoÄno so kosili, želi,... Velikokrat jim je zagodlo slabo vreme. Težko delo je bila tudi mlatitev. V Brezovcih je bil vaÅ¡ki maÅ¡inister VilmoÅ¡ Temlin. Pri mlatitvi je sodelovalo približno dvajset delavcev. Gospodinje so dobro poskrbele za hrano. Velikokrat pa so mlatili ob sami vodi, ker ni bilo drugje pijaÄe. Vsak teden je bil na vasi tudi sejem, na katerem so gospodinje dobivale vse za gospodinjstvo. Nedelja pa je bila res dan za poÄitek. Kako pa je bilo v Äasu druge svetovne vojne?»Leta 1941 so ozemlje Brezovec zasedli Nemci. Po Å¡tirinajstih dneh so predali Madžarom. Madžari so uvedli svoje zakone in jezik. UÄenci so se v Å¡oli uÄili v madžarskem jeziku. Ravnatelj Å¡ole je bil Å iftar Janez, ki je bil vaÅ¡Äan Brezovec. UÄiteljica pa je bila iz Madžarske. Nekaj fantov iz Brezovec je bilo vpoklicanih v vojsko na rusko â madžarsko fronto. Leta 1944 je madžarska vojska zasedla Å¡olo. Leta 1945 je ruska vojska pregnala Madžare in Nemce iz Brezovec. Rusi so imeli v Å¡oli in Å¡e v Å¡estih veÄjih domaÄijah bolniÅ¡nice, kjer so oskrbovali ranjence. Ostali ruski vojaki pa so se nastanili skoraj v vsaki hiÅ¡i. Na brezovskem pokopaliÅ¡Äu je bilo pokopanih 35 ruskih vojakov, katere so pozneje prepeljali v skupno grobnico na pokopaliÅ¡Äe v Mursko Soboto.«'}, 508{id:4031, ll:new GLatLng(46.7064,16.0807), l:'Puževci', d:'Puževci so obcestno naselje,  njen spodnji del se razprostira na ravninskem obmoÄju, zgornji pa na obronkih GoriÄkega. Deli se na Zgornje in Spodnje Puževce. Spodnji del leži ob asfaltni cesti, ki povezuje Mursko Soboto in Cankovo, del zaselka pa se nahaja ob Bodonskem potoku. Zgornji Puževci se raztezajo ob cesti, ki se pri gasilskem domu odcepi in se veže na asfaltno cesto Murska Sobota â Grad. Del zaselka pa je lociran ob Bodonskem potoku.Trenutno živi v vasi 57 družin s 193 prebivalci (npr. leta 1698 je živelo v vasi 30 prebivalcev, najveÄ pa leta 1910, in sicer 289). V delovnem razmerju je 42 krajanov, upokojenih pa 51. VaÅ¡Äani se v glavnem ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, prodajo mleka, pridelavo sladkorne pese. Vendar živinoreja moÄno upada. Trenutno se s to panogo ukvarja 18 kmetij (Å¡e pred 10 leti jih je bilo 42). Äista kmetija, ki se ukvarja s
508amo s kmetijstvom, je samo 1 (pred 11 leti 18 Äistih kmetij). Na vseh ostalih kmetijah je vsaj eden ali veÄ Älanov gospodinjstva zaposlen v razliÄnih službah.'}, 509{id:4047, ll:new GLatLng(46.7089,16.1031), l:'Lemerje', d:'Lemerje je vas, ki leži sorazmerno na prelomnici Ravenskega in GoriÄkega ob lokalni cesti Äernelavci â Grad. VeÄina hiÅ¡ je ob glavni cesti, ostale pa so razmetane na treh hribovitih delih. Staro poimenovanje teh delov je »Jurjev breg, Fujsov breg in Logarova hiÅ¡a«.Danes Å¡teje vas Lemerje okrog 230 prebivalcev in ima okrog 90 hiÅ¡nih Å¡tevilk. VaÅ¡Äani se predvsem ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo, kar precej pa je tudi uslužbencev. Prebivalstvo je meÅ¡ane veroizpovedi, evangeliÄanske in katoliÅ¡ke. Na sredini vasi, v križiÅ¡Äu za Grad, stoji evangeliÄanska kapela, na »Bencikovem bregu« pa katoliÅ¡ka kapela.Med obema kapelama stoji Gasilsko vaÅ¡ki dom. Gasilski dom se je priÄel graditi leta 1957, ko so vaÅ¡Äani sami pristopili h gradnji doma in ga dogradili do konca naslednjega leta. Zgrajen je bil s prostovoljnim delom vaÅ¡Äanov, prispevki ter dobiÄka od »Borovega gostüvanja«, katero je bilo leta 1956.V vasi je kar nekaj obrtnikov. Tako imamo dva gostinska lokala, dve mehaniÄni delavnici, vodovodnega inÅ¡talaterja ter trgovino z meÅ¡anim blagom. Na zaÄetku vasi, gledano iz smeri Brezovec, stoji gospodarsko poslopje Kmetijskega gospodarstva RakiÄan.V vasi deluje aktivno Prostovoljno gasilsko druÅ¡tvo, katero je zelo Å¡tevilno. Njihovi Älani so zelo dejavni na razliÄnih podroÄjih in skrbijo za urejenost Gasilsko vaÅ¡kega doma.Prostovoljno gasilsko druÅ¡tvo je pobrateno z Gasilskim druÅ¡tvom Slovenska vas iz Madžarske. Pred leti je bilo omenjenemu druÅ¡tvu podarjeno gasilsko vozilo, tako da sedaj druÅ¡tvi gojita pristne stike.Blizu 10 let deluje tudi Klub malega nogometa, kateri si je uredil nogometno igriÅ¡Äe v neposredni bližini Gasilsko vaÅ¡kega doma. '}, 510{id:4030, ll:new GLatLng(46.709,16.0625), l:'Strukovci', d:'Strukovci je mali kraj, nekoliko oddaljen od najpomembnejÅ¡ih prometnih povezav. PrviÄ se v zgodovini omenja leta 1365 z imenom ZTHRYKOLCH in leta 1499 z imenom ZTHRYKOWCZ. Ti podatki priÄajo o tem, da je bila naÅ¡a vas že takrat registrirana. Samo vas smo si vaÅ¡Äani razdelili nekako na Å¡tiri dele. Ob glavni cesti ležijo Spodnji Strukovci, ob cesti ki pelje proti Zenkovcem pa stanujejo LedavÅ¡Äani. Njihovo ime je verjetno v povezavi z Ledavo, ki teÄe mimo njihovih domov. Pot nas vodi mimo potoka Ledava in na levi strani naletimo na Bacov kot. Å e naprej po cesti pa pridemo do Kustovoga brejga, kjer je zaÄetek Zgornjih Strukovcev.Bogata ravnica nudi prebivalcem neskromen kos kruha. Polja in travniki se bogatijo proti KranjÄkemu lesu vse do Skakovcev. Rodna gruda Zgornjih Strukovcev pa meji na zenkovsko podroÄje. Äeprav smo majhna, na videz nepomembna vas, so obÄani Strukovcev in Skakovcev leta 1867 ustanovili enooddelÄno evangeliÄansko ljudsko Å¡olo. Pouk se je zaÄel leta 1868, ko je priÅ¡el prvi uÄitelj, Janas Bako. Strukovce so v Äasu madžarskega okupatorja imenovali CÃRÃHAZ. Danes vas spada v krajevno skupnost Zenkovci in ObÄino Puconci. VeÄina prebivalstva se ukvarja s kmetijstvom, nekateri pa odhajajo na delo v Mursko Soboto. V vasi imamo tudi obrtnike in gostilno Å iftar, katera obstaja že 250 let.VaÅ¡Äani Strukovec so ponosni na Å tefana KüzmiÄa, ki se je rodil pred 250 leti. V Äast so mu postavili spomenik, ki stoji na sredi vasi.VaÅ¡Äani vasi Strukovcev so zadovoljni s svojimi dosedanjimi rezultati. Å e veliko idej in naÄrtov Äaka. Skozi vas je markirana protestantska kolesarka pot z oznako L 610.'}, 511{id:4029, ll:new GLatLng(46.727,16.137), l:'Å alamenci', d:'Kjer se ravninski del Prekmurja zaÄne vzpenjati na prvo teraso in tam pravimo zaÄetek GoriÄkega, prav tam se razprostira vas Å alamenci, ki je od obÄinskega srediÅ¡Äa oddaljena slabih 5 km in od regijskega srediÅ¡Äa 12 km. Vas Å alamenci se razprostira na 538 ha povrÅ¡ine in ima okrog 90 gospodinjstev s 350 prebivalci. Poleg navedenih je tudi nekaj deset vikendov oz. vinskih kleti, lastniki katerih ne živijo v Å alamencih.Prve skupine hiÅ¡, ki naj bi bile osnova vasi Å alamenci, so bile pri vodnjaku Matulek v Grubah in od tam so se zaÄeli Å¡iriti zaselki, kot so: Griže, BükovÅ¡Äek, Vas, Borovje in Breg. Danes so ti zaselki urejeni in v vsakega od njih pelje asfaltna cesta, za katero so svoj delež v veliki meri prispevali vaÅ¡Äani sami. V vasi je poleg dveh gostiln, v katerih so potekale razne druÅ¡tvene dejavnosti, bila tudi trgovina, žaga, in mlin na veter. Zaradi pomanjkanja prostorov za druženje in druÅ¡tvene dejavnosti se je porodila želja po izgradnji vaÅ¡kega doma.Poleg gospodarskih objektov je bila leta 1981 v vasi zgraje
511na tudi ekumenska kapela, posveÄena po Sv. Petru, vsled katerega vsako leto praznujemo njemu v Äast proÅ¡Äenje.V vasi so že od nekdaj ohranjali stare ljudske obiÄaje in jih oživljali. Tako je bilo v Å alamencih Borovo gostüvanje že petkrat, in sicer leta 1931, nato 1952 in 1957 ter leta 1971 in nazadnje 1994. izkupiÄek od vsakega smo vedno porabili za skupne potrebe, v veÄini za izgradnjo mrliÅ¡ke vežice. Vse navedeno in zapisano je moÄ videti zapisano in v miniaturah izdelano pri g. Sever Å tefanu. Njemu zahvaljujoÄ imamo tudi muzej starin, ki se nahaja pri njem doma in prav tako po njegovi zaslugi tudi muzej gasilstva v Å alamencih, ki je najstarejÅ¡e Å¡e delujoÄe druÅ¡tvo v vasi.Å alamenci so bili že od nekdaj znani po složnem delu in dobrih rezultatih. '}, 512{id:4028, ll:new GLatLng(46.7272,16.16), l:'VaneÄa', d:'VaneÄa je vas, ki se razprostira levo in desno od doline, po kateri teÄe MaÄkovski potok in se vije železniÅ¡ka proga proti Madžarski. HiÅ¡e se razprostirajo v glavnem na obronkih dveh prvih velikih hribov GoriÄkega, to je Ribnjeka (317m) in Vrbnjeka (298m). Vas se deli na veÄ obmoÄij, ki imajo ledinska imena. To so: Å avlov rob, Rastike, Hermanov breg, Berketov varaÅ¡, Cigutovi, TrokÅ¡arov breg, Pavlov rob, VrÅ¡iÄ, Slivnjekov rob,â¦Danes je VaneÄa po Å¡tevilu prebivalstva Äetrta najveÄja vas v obÄini (takoj za Puconci, PeÄarovci in Bodonci) in Å¡teje 124 gospodinjstev ter 432 prebivalcev.Na koncu bi pa Å¡e nekaj povedal o panogi, ki je na naÅ¡em obmoÄju Å¡e posebej razvita, to je vinogradniÅ¡tvo. To je na tem obmoÄju bilo že od nekdaj razvito. Vseh vinogradov je cca 25 ha, ki jih obdeluje Äez 200 vinogradov. NajveÄ je vinogradov s povrÅ¡inami od 0,05 â 0,15 ha, potem s vinogradi s povrÅ¡inami od 0,15 â 0,4 ha, najmanj pa je takih, ki imajo vinograde veÄje od 1 ha.'}, 513{id:4027, ll:new GLatLng(46.7299,16.0838), l:'Zenkovci', d:'Zenkovci so obcestna vas na podnožju GoriÄkega, tik pod Bodonskim bregom, ob regionalni cesti M. Sobota â Grad. Vas je oddaljena od M. Sobote 12 kilometrov. Okrog vasi je ravnica, ki je že od nekdaj nudila dobre pogoje za kmetijstvo. Vas ima tudi dva veÄja zaselka Romov, prvi je ob bližnjem Zenkovskem potoku, imenovan Pesek, drugi je na jugovzhodnem delu vasi, imenovan Erjavi breg.Že od nekdaj so se kmetje v naÅ¡i vasi ukvarjali s kmetijstvom, paÅ¡niÅ¡tvom in vinogradniÅ¡tvom. V glavnem so gojili samorodnice. Vas obsega 422 hektarjev zemlje, od tega 221 hektarjev obdelovalne zemlje, 67 hektarjev travnikov in 77 hektarjev gozda. Trenutno je v vasi 98 gospodinjstev z okrog 400 prebivalci.  V vasi so trije gostinski lokali, Å¡iviljstvo in frizerski salon. V Zenkovcih živi tudi romsko prebivalstvo, ki je v zadnjih desetletjih moÄno spremenilo svoje navade in mentaliteto. Veliko Romov je odhajalo in Å¡e odhaja za boljÅ¡im zaslužkom v Avstrijo in NemÄijo. S prisluženim denarjem so si zgradili sodobne hiÅ¡e, kupili avtomobile, skratka živijo sodobno življenje.  '}, 514{id:4041, ll:new GLatLng(46.7314,16.1957), l:'BokraÄi', d:'Vas BokraÄi leži na obrobju GoriÄkega in je ena izmed najmanjÅ¡ih vasi v puconski obÄini in Å¡irÅ¡e.BokraÄe Å¡tejejo tudi med najstarejÅ¡e vasi v ObÄini Puconci. Vas meji na Sebeborce, Krnce, Dolino, KükeÄ, KoÅ¡arovce in VaneÄo.Razen tega, da se je veÄina mlajÅ¡ega prebivalstva odselila že pred leti, se skoraj polovica prebivalcev (veÄinoma starejÅ¡ih in upokojencev) ukvarja s kmetijstvom. Komaj Äetrtina prebivalstva je zaposlena. DomaÄini delijo vas na Zgornje in Spodnje BokraÄe, vas pa sestavljajo Å¡e Talaberov breg, Žgonjarov breg in Gomila. Pred leti sta v vasi bili dve kovaÄiji (Železnova in KovaÄeva), dve trgovini ter gostilna. Vidni pa so tudi ostanki stare viniÄarije oz. vinograda, ki pa je bil v grofovski lasti.Pred II. svetovno vojno je bilo v vasi precej Madžarov, med vojno pa so priÅ¡li Rusi. Odnesli so dosti hrane, živine in strojev, zato so zaÄeli skrivati vse kar je bilo uporabno. Pravijo, da je nekje blizu gasilskega doma Å¡e danes zakopan zaboj z žeblji, nek drug kmet bi naj zakopal puÅ¡ke in verjetno Å¡e marsikaj, za kar ljudje niti ne vedo. Po drugi svetovni vojni
514se je v BokraÄe priselilo precej ljudi iz Ocinja in okolice.Prvo kmetijsko mehanizacijo v vasi (mlatilnico in traktor) je imel Franc Baler, ki pa je s svojimi stroji rad pomagal drugim. V vasi je tudi studenec, katerega je dal zgraditi RdeÄi križ in iz tega studenca so ljudje nosili vodo zase, za živino in za pranje perila. Leta 1953 je bila skozi vas speljana elektrika, v letih 1978 in 1979 pa so delavske brigade takratne Jugoslavije zgradile cesto.'}, 515{id:4038, ll:new GLatLng(46.7355,16.0633), l:'Beznovci', d:'Beznovci so majhna vasica na obrobju GoriÄkega. Vas Å¡teje 50 hiÅ¡nih Å¡tevilk, v katerih živi okrog 180 prebivalcev. Razdeljena je na tri zaselke: Stari Beznovci, Gres in Novi Beznovci.Skozi vas teÄe potok, po imenu Potok, ki izvira pri Gradu in se izliva v potok Ledavo v Strukovcih. Poglavitna dejavnost v vasi je kmetijstvo. Kmetje gojijo goveda in praÅ¡iÄe, v vasi pa sta tudi dve piÅ¡ÄanÄji farmi. Kmetje se v glavnem preživljajo s prodajo mleka. Kmetije so precej mehanizirane, tako da je delo nekoliko olajÅ¡ano. Zavedajo se tudi pregovora: »V slogi je moÄ.«, zato živijo v dobrih sosedskih odnosih in si med seboj pomagajo. V zimskem Äasu se lotijo starih obrti, kot so pletenje koÅ¡ar in izdelava brezovih in sirkovih metel. Razveseljivo je, da mladi veÄinoma nadaljujejo Å¡olanje na srednjih in viÅ¡jih Å¡olah, veliko od njih pa jih ima že službo ali pa si jo Å¡e iÅ¡Äe, saj se zavedajo, da manjÅ¡e kmetije ne dajejo dovolj zaslužka.Vas je ravninska, saj nas od vseh strani obdajajo ravnice, na katerih je veliko skrbno obdelanih polj, imajo pa tudi majhen breg po imenu Lucar. In kaj, Äe vas pot zanese v Beznovce? Lahko se ustavite v vaÅ¡ki gostilni in si ogledate vzrejo jelenov â damjakov. Znamenitost kraja je nedvomno tudi Äudovita vaÅ¡ka kapelica, ki je posveÄena zaÅ¡Äitniku gasilcev â Svetemu Florijanu. Na obrobju vasi pa Å¡e stoji mlin, ki je v lasti družine VuÄak. V mlinu veÄ ne meljejo zrnja, ampak je v njem oljarna, kjer predelujejo buÄno olje.Upamo, da nam je vsaj delno uspelo predstaviti vas in življenje v njej. Tu živijo dobri ljudje, ki vsak po svojih moÄeh prispeva, da je  vas lepÅ¡a in bolj urejena. Ponosni so, da lahko preživljajo svojo brezskrbno mladost v tem Äudovitem kraju, ker so doma gostoljubni in dobrosrÄni ljudje.'}, 516{id:4044, ll:new GLatLng(46.7383,16.1847), l:'Dolina', d:'"Dolina je manjÅ¡a vas v ObÄini Puconci in je razložena ob Dolinskem potoku. Njegovo povirje se zaÄenja pod Slivnjekovim robom, z gozdom poraslim griÄem severno od naselja. Skromna struga nadaljuje svojo pot proti jugu, kjer se nad Sebeborci združi z bokraÄkim potokom v Sebeborski potok. Smer sever-jug lovi tudi slemenitev, znaÄilna za Dolino in druge vasi osrednjega GoriÄkega. V rahlo sprijete kamnine proda, peska, gline, laporja in konglomerata so mali potoÄki v terciarni plato, danes visok med 250 in 350 m nadmorske viÅ¡ine, vrezali lepo oblikovane doline kot ostanek nekdanjih zahodnih zatokov Panonskega morja. Prebivalci Doline so zato svoje naselje imenovali kar po taki slikoviti dolini. Severno so sosednji KoÅ¡arovci, Panovci in KukeÄ; vzhodno so BokraÄi. Glavna cestna povezava poteka preko zahodnega slemena, znanega tudi po vikendih, prav v to vas, kajti skozi VaneÄo pelje glavna prometnica z GoriÄkega proti Murski ravnini.Vas Dolina, ki Å¡teje okrog 193 prebivalcev, je razloženo naselje, v dolini potoka na nadmorski viÅ¡ini 265 m. Dno doline je veÄinoma poraslo s travniki, veÄji del naselja in njiv pa je na zložnem prisojnem poboÄju. Na vreju so strnjeni vinogradi. Osojna slemena so porasla z meÅ¡anim gozdom. Vrh vzhodnega slemena »DUGE GOMILE«, kar priÄa na zelo zgodnjo najbrž že predrimsko naselitev teh krajev, je romsko naselje.Zaselki so »Banfijev breg«, »KovaÄev breg«, »Lebarji«, »LepoÅ¡ov breg«, »Slivnjekov rob«, »Vukov rob« in »Žilavciov varaš«. Prvo pisno omembo kraja je zaslediti v prevodu vizitacijskega zapisnika. Vizitacijo cerkve SV. Benedikta (takrat je župnija bila Å¡e evangeliÄanska, v njej je takrat služboval pastor Mihael Rakicsanyi), v katere župnijo je spadala tudi Dolina, so opravili na takratnih grofovskih posestih Szechyjev in Batthianyjev Äastivredni predikanti kot zastopniki plemenitih gospodov, dne, 13. julija 1627. V tem zapisniku se omenja vas Dolina v zvezi z dajanjem dajatev predikantu takole: »Dalje plaÄuje iz Ivanovcev, Andrejcev, Krncev, BokraÄev, KanÄevcev, Ratkovcev, MonaÄevcev, iz KukeÄkega dola, iz Panovcev, Doline â vsak celi kmet in prav tako pol-kmet mernik pÅ¡enice ražene mere ali rži vrhane mere. Å rtinjek prav tako pol mernika«.Druga pisna omemba vasi Dolina je iz leta 1698, prav tako v vizitacijskem zapisniku župnije Sv. Benedikta v KanÄevcih, iz katere je razvidno, da je bilo takrat v Dolini (Dolinyi) 23 prebivalcev. Vsi otroci so bili že katoliÄani, odrasli pa evangeliÄani, iz Äesar je moÄ sklepati, da je v tem Äasu župnija že preÅ¡la pod katoliÅ¡ko cerkveno oblast. Najbrž pa ta Å¡tevilka ni toÄna,
516kajti na vizitacijo se skrivoma iz verskih razlogov niso hoteli javiti predvsem najbolj vneti zagovorniki evangeliÄanske vere, Äeprav je ta bila že prepovedana. Danes je prebivalstvo vezano v precejÅ¡nji meri na Mursko Soboto, kjer jih je tudi najveÄ zaposlenih. Å e pred leti pretežno kmeÄka vas Dolina izgublja ta znaÄaj, saj je veÄina gospodinjstev polkmeÄkih.VeÄina vaÅ¡Äanov je evangeliÄanske veroizpovedi, nekaj je tudi katoliÄanov. Dolina pripada verski obÄini Puconci.V vasi je tudi pokopaliÅ¡Äe s starim zvonikom. Pomembna pridobitev za vas je izgradnja telefonskega omrežja. Po osamosvojitvi je vas doživela veÄjo spremembo, leta 1993 je bila asfaltirana obÄinska cesta, ki povezuje Dolino v VaneÄo in BokraÄi. Pozneje je dobilo asfaltno prevleko nekaj vaÅ¡kih cest. Z dodatnim samoprispevkom in zbiranjem sredstev s krajevnim samoprispevkom smo uspeli dokonÄati mrliÅ¡ko vežico. Na zelo razglednem Ribnjeku (317 m nadmorske viÅ¡ine) stoji Lovski dom in radijski oddajnik. Vas obdajajo griÄi, ki so porasli s strnjenimi gozdovi in urejenimi vinogradi, med katerimi so poÄitniÅ¡ke hiÅ¡ice in poti za prijetne sprehode v naravi. "'}, 517{id:3978, ll:new GLatLng(46.7466,16.1517), l:'PeÄarovci', d:'Tam, kjer se zaÄno prvi goriÄki hribi leži vas PeÄarovci. Vas se razprostira levo in desno od PeÄörovskoga potoka. Kot veÄina goriÄkih vasi so tudi PeÄarovci raztreseni po hribih in zaselkih.Ime PeÄarovci pa je po zaslugi lonÄarjev postalo znano tudi izven Prekmurja. Od tu izvira tudi ime PeÄarovci (peÄarji).V Vasi sta samo Å¡e dva lonÄarja, ki pa sta Å¡e mlada, enemu pa pomaga že tudi hÄerka, tako da se ni bati, da bi v kratkem ta domaÄa obrt pri nas izumrla. LonÄarstvo pritegne veliko turistov v PeÄarovce, ni pa to edino, kar jih pritegne.SrediÅ¡Äe vasi je obiÄajno ob cerkvi. Ker imamo v PeÄarovcih dve cerkvi, katoliÅ¡ko pri SebeÅ¡Äanu in evangeliÄansko v GorenjÅ¡Äeku.V vasi deluje zelo aktivno gasilsko druÅ¡tvo in eden veÄjih projektov v zadnjem Äasu je bila obnova vaÅ¡ko-gasilskega doma, ki mu je seveda s pomoÄjo tudi ostalih krajanov dala lepÅ¡i izgled in veÄjo funkcionalnost. Zelo aktivno je tudi Kulturno turistiÄno Å¡portno druÅ¡tvo PeÄarovci in pa tudi Klub malega nogometa. NajveÄja pridobitev kluba je vsekakor razsvetljava na igriÅ¡Äu, kar omogoÄa tudi veÄerne tekme in turnirje. Pa tudi slaÄilnice in pa Å¡ank ob igriÅ¡Äu so bili prenovljeni. V zadnjih nekaj letih pa smo dobili kar nekaj asfaltnih cest in upamo, da bodo tudi preostale v kratkem priÅ¡le na vrsto. NajveÄ ljudi pa se zbere v PeÄarovcih na topli prouÅ¡ki pri SebeÅ¡Äanu. Å e posebej, Äe je lepo sonÄno vreme in je prouÅ¡ka res topla, potem tam ne smeÅ¡ manjkati. Veliko je tudi obiskovalcev iz drugih vasi od blizu in daleÄ.Druga prireditev, ki prav tako privabi veliko obiskovalcev od vsepovsod, pa je tradicionalno smuÄarsko tekmovanje za pokal Vestnika. To tekmovanje organiziramo vsako leto, Äe nam le to omogoÄijo vremenske razmere. Tukaj velja poudariti predvsem veliko zagnanost krajanov pri organizaciji teh tekem, saj smo vÄasih izpeljali to tekmovanje tudi tako, da smo iz cele vasi navozili skupaj sneg, da je potem v vasi bila smuÄarska nedelja.Precej ljudi se zbere v vasi tudi ob proÅ¡Äenju pri luteranski cerkvi v GorenÅ¡Äeku.Tradicionalen in precej obiskan pa je tudi prvomajski kres, ki ga tudi organizira TuristiÄno kulturno Å¡portno druÅ¡tvo PeÄarovci.V PeÄarovcih se vedno nekaj dogaja, zato se tja res splaÄa priti.'}, 518{id:4039, ll:new GLatLng(46.7475,16.1066), l:'Bodonci', d:'Bodonci so naselje, ki leži na južnih pomolih GoriÄkega, kjer si hrib in dolina podajata roke.Äe pogledamo v zgodovino vasi, zasledimo prve znane podatke iz 14. stoletja, ko je v vasi Bodonci s takratnim imenom Bodonick, že bila cerkev Sv. Lenarta, nato zasledimo, da je bila v Bodoncih kapela Sv. Leonarda. Kapela se je najverjetneje nahajala na starem katoliÅ¡kem pokopaliÅ¡Äu.Kraj je takrat imel veÄ hiÅ¡ in prebivalcev kot danes. Vas se je razprostirala proti vzhodu, proti gozdu BükovÅ¡Äek. Poseljen je bil tudi EviÄnjekov breg. Ljudje so trebili gozdove zaradi hrane in urejali njive (tak veÄji kompleks njiv v vasi so Trbeže).Od leta 1590 dalje so ljudje prestopili v evangeliÄansko vero. Leta 1792 so vaÅ¡Äani Bodonec v skednju MikloÅ¡a Vlaja imeli prvo božjo službo (tako je nastala ena najstarejÅ¡ih evangeliÄanskih župnij
518na Slovenskem). V istem letu, z razvojem Å¡olstva, v vasi nastane evangeliÄanska Å¡ola, ki do leta 1888 pouÄuje v slovenskem jeziku, nato pa do leta 1919 v madžarskem jeziku.Leta 1899 zgradijo sedanjo evangeliÄansko cerkev v Bodoncih.Leta 1923 v vasi ustanovijo gasilsko druÅ¡tvo s svojo godbo.Leta 1930 ukinejo versko Å¡olo in ustanovijo narodno Å¡tiri razredno Å¡olo.V tem obdobju so se vaÅ¡Äani Bodonec zbirali v gostilni Domijan in Å tivan, ki je bila znana po harmonikarju Francu Å tivanu. V vasi deluje tudi trgovina Hahn. Med vojno je bila vas pod madžarsko oblastjo. Po osvoboditvi se vas zaÄne bolj usmerjati v kmetijstvo. Nastane ena prvih kmetijskih zadrug s svojo trgovino v Bodoncih. Ljudje se zbirajo v gostilnah Makari in MarÅ¡ik. Vas pa vse bolj dobiva svojo sedanjo podobo z gasilskim domom, trgovinami, Å¡olo, cerkvijo, krajevnim uradom in poÅ¡to.Pohvalijo se lahko, da so postali urejena, urbana in zelo razvita podeželska vas, kjer ne manjka njiv, travnikov, hlevov, vinogradov in sadovnjakov. Ljudje pa z voljo in velikim elanom nadaljujejo delo svojih prednikov.'}, 519{id:4049, ll:new GLatLng(46.7496,16.1665), l:'MoÅ¡Äanci', d:'Vas MoÅ¡Äanci leži v dolini MaÄkovskega potoka na povrÅ¡ini 322 ha, od tega 274 ha obdelovalnih povrÅ¡in. Vas se razprostira na vzhodno in zahodno stran od republiÅ¡ki cesti. Ozke dolinice z manjÅ¡imi vodotoki delijo vas na Å¡tiri položene zaselke: Vrej, Breg, GorÄica in PetkoÄov breg. V dolini ob republiÅ¡ki cesti so domaÄije strnjene v VaraÅ¡u, kjer so tudi vsi pomembnejÅ¡i vaÅ¡ki objekti.Vas MoÅ¡Äanci, 260 m nadmorske viÅ¡ine in 284 prebivalcev, ki živijo v 79 gospodinjstvih. VeÄina krajanov je zaposlenih, nekaj se jih ukvarja s kmetijstvom. Kmetije, ki jim je to edini ali najpomembnejÅ¡i vir dohodka, si poveÄujejo kmetijske povrÅ¡ine in to na raÄun tistih, ki ne želijo kmetovati, oziroma zaradi drugaÄne usposobljenosti tega ne zmorejo. Nekaj kmetij je usmerjenih v tržno proizvodnjo (mleko, praÅ¡iÄereja, brojlerji), veliki veÄini v vasi pa je kmetijstvo dodaten vir dohodka.V vasi je nekaj podjetnikov, ki s svojo dejavnostjo ustvarjajo doloÄen vir dohodka in omogoÄajo dodatne zaposlitve obÄanom iz vasi ali iz sosednih krajev. '}, 520{id:4293, ll:new GLatLng(46.7518,16.293), l:'Berkovci', d:'Vasica Berkovci leži v mirni dolini ob Ratkovskem potoku. Nahaja se na severovzhodu Slovenije, v Krajinskem parku GoriÄko. V neposredni bližini, v vasi Prosenjakovci, je mejni prehod z Madžarsko. Ledinska imena na obmoÄju vasi: Borice, Obervesi, Dužina, Ganica, Pri jarku, Na njivi, MaÄkova graba, Trebeza, Gomba, Jamlek, Veliki travnik, Na bregu, GoÅ¡Äa. Datum prve omembe naselja je v letih od 1300-1350. Do leta 1918 je vas spadala pod avstro-ogrsko državo. Do leta 1996 je vas spadala v obmejne dvojeziÄne vasi in se je imenovala Berkehaza. Ime vasi izhaja iz madžarske besede haz, haza-dom, hiÅ¡a.   Leta 2003 je bilo v vasi 60 prebivalcev.  Tega leta je bilo stalno naseljenih 15 hiÅ¡, Å¡e tri pa so se uporabljale kot vikendi. Po podatkih (Pomurje od A-Ž, 1990)je bila vas v teh letih eno od gospodarsko najbolj razvitih naselij v pokrajini.  Leta 2005 je bilo v vasi 15 (25%) zaposlenih), ostali se ukvarjajo pretežno s kmetijstvom.  V vasi so 3 nenaseljene hiÅ¡e, od katerih sta dve Å¡e zgrajeni na tradicionalni starinski naÄin (cimpraÄe).  Kapelica Vas Berkovci spada v faro Križevci od leta 1783. Leta 1913 je bila v vasi zgrajena evageliÄanska kapelica, ki je kulturni spomenik. VeÄina prebivalstva v vasi je evagaliÄanske vere. PokopaliÅ¡Äe Na južni strain vasi, na robu gozda, je zanimivo vaÅ¡ko pokopaliÅ¡Äe s starimi spomeniki, ki imajo posebno lego napisov. PokopaliÅ¡Äe na tej legi so uredili 1913. NajstarejÅ¡i spomenik je iz leta 1877, ki je bil najverjetneje prestavljen s prejÅ¡nega pokopaliÅ¡Äa. Prvo pokopaliÅ¡Äe je bilo na severnem delu vasi, na poti proti vasi IvanjÅ¡evci. Na pokopaliÅ¡Äu je 51 grobov, napisi na vseh spomenikih so na zunanji strani grobov.Okrog pokopaliÅ¡Äa je lepa naravna ograja iz gabra.MoÄvirje Skozi vas teÄe Ratkovski potok. Ob njem je ohranjeno naravno moÄvirje, v katerem lahko najdemo množico posebnih rastlinskih in živalski
520h vrst.Zanimiv je Å¡irokolistni rogoz, ki uspeva samo v stojeÄih vodah, navadno kresniÄevje, pehtranov rman ter navadna krvenka. Posebnost v vasi je sibirska perunika, ki uspeva predvsem na nepokoÅ¡enih travnikih. Velika rastiÅ¡Äa modrih sibirskih perunik so od daleÄ vidna kot modri otoÄki, ker njihova viÅ¡ina pogosto preseže 1 meter.   Zanimivosti V hiÅ¡i Berkovci Å¡t. 28 je leta 1919 zaÄela poslovati gostilna LanÅ¡Äek. Leta 1923 so poslovanje razÅ¡irili Å¡e na branjarijo,leta 1925 pa Å¡e na trafiko. Z vsemi dejavnostmi so prenehali leta 1942. Na domaÄiji je ohranjeno Å¡e veliko zanimive dokumentacije.   Ob potoku se nahaja Äasarov mlin, zgrajen leta 1930. Vodni mlin je registriran kot tehniÄni spomenik. V njem je shranjena vsa oprema za mlinarsko dejavnost ter urejena etnoloÅ¡ka zbirka. Mlin je muzej in je odprt za obiskovalce.      '}, 521{id:3910, ll:new GLatLng(46.7522,16.2161), l:'KukeÄ', d:'Majhna vasica KukeÄ leži v obÄini Gornji Petrovci na skrajnem SV Slovenije, znotraj Krajinskega parka GoriÄko. Vas ima le malo naseljenih hiÅ¡ ter veliko novo zgrajenih vikendov. Na sreÄo pa so se »vikendaÅ¡i« zelo lepo in aktivno vkljuÄili v življenje vasi. NajveÄja znaÄilnost vasi so Å¡tevilni sadovnjaki, ki se nahajajo ravno na tem delu GoriÄkega. NajveÄ sadovnjakov je v lasti sadjarske družine Cifer, pa tudi ostali prebivalci vasi gojijo sadna drevesa, tako nove, kot tudi stare sorte. V vasi deluje gasilsko druÅ¡tvo KukeÄ in zelo aktivno DruÅ¡tvo žena KukeÄ, ki je nastalo iz nekdanjega aktiva kmeÄkih žena. '}, 522{id:3916, ll:new GLatLng(46.759,16.2033), l:'KoÅ¡arovci', d:'Vas KoÅ¡arovci je majhna vasica na zahodnem delu obÄine Gornji Petrovci na skrajnem SV Slovenije na GoriÄkem. Leži znotraj Krajinskega parka GoriÄko. Vas ima le 18 hiÅ¡, ki so razporejene po slemenih in dolinah, kar precej razprÅ¡ene ena od druge. Na enem slemenu stoji pokopaliÅ¡Äe z mrliÅ¡ko vežico, ob pokopaliÅ¡Äu pa novo zgrajeno Å¡portno igriÅ¡Äe s slaÄilnicami, ki omogoÄa mladim, da aktivn
522o preživljajo prosti Äas doma. Ob igriÅ¡Äu je tudi turistiÄno informativni pano. Sicer v vasi ni ne trgovine, ne gostilne. Prebivalstvo se ukvarja veÄinoma s kmetijstvom. DomaÄija Å tefana Kuharja je bila pred nekaj leti imenovana za naj kmetijo v Pomurju. V vasi deluje Å¡portno druÅ¡tvo in aktiv kmeÄkih žena. '}, 523{id:3914, ll:new GLatLng(46.7607,16.2302), l:'Panovci', d:'NajmanjÅ¡a vas na zahodnem delu obÄine Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije, v osrÄju Krajinskega parka GoriÄko. HiÅ¡e so razvrÅ¡Äene na slemenu in v dolini med vasmi KukeÄ in Križevci. V vas prihajajo v zadnjih letih Å¡tevilni »vikendaÅ¡i«, predvsem tisti, ki ljubijo osamljenost in tiÅ¡ino. VaÅ¡Äani se ukvarjajo s kmetijstvom in sadjarstvom. Posebnih znaÄilnosti v vasi ni. To je edina vas v obÄini, ki nima niti gasilskega druÅ¡tva.'}, 524{id:4043, ll:new GLatLng(46.764,16.1656), l:'Dankovci', d:'Vas Dankovci je razmetano naselje ob MaÄkovskem potoku, ki vas deli na dva dela.Vas ima tudi svoje zaselke, ki so: KOÅ AROVI, MARKOV ROB, VRTIÄKE, FUJSOV BREG, SAPAÄKE, VREJ, BANKONOVI IN DOL.VeÄina hiÅ¡ je na poboÄjih ob obdelovalni zemlji in gozdov. Zemlja je v dolini peÅ¡Äena, na hribih pa ilovnata in slabo rodovitna. Vas Å¡teje 60 hiÅ¡ in nekaj vikendov, ki so raztreseni po Vreju, nekaj hiÅ¡ pa je praznih. Vas spada v KS MaÄkovci, versko pa se deli na evangeliÄansko in rimokatoliÅ¡ko vero. Dankovci kot vas obstajajo že zelo dolgo, vendar pisane zgodovine ima zelo malo. Trenutno  vas nima ne trgovine in ne gostilne, a v minulih Äasih je bilo v vasi kar nekaj obrtnikov. Tako so bili v vasi: lonÄarji â 6, 2-Äevljarji, 2-sodarja, 2 zidarska majstra, krojaÄ, kovaÄ. Tudi trgovino in gostilno so imeli  predniki. Okrog leta 1914 so v vasi postavili tri zvonove na železni konstrukciji, ki Å¡e danes ponosno in žalostno kaže ostanke prve svetovne vojne, kajti leta 1917 so dva zvona odpeljali in pretopili v strelivo. Gostilna je bila ob sedanji glavni cesti s hlevom za konje in velikim orehom, katerega se spominjajo Å¡e živeÄi vaÅ¡Äani, saj je bila med stebloma narejena miza in so toÄeno pivo iz lesenih sodov pili kar na orehu. Tudi za moko vaÅ¡Äanom ni bilo potrebno daleÄ iti, saj sta bila kar dva mlina v vasi, od katerih edem Å¡e danes lahko melje. Ob izgradnji GoriÄke mariÅ¡ke (1902) so vaÅ¡Äani dobili delo, dosti pa jih je hodilo sezonsko delat na Madžarsko, na Marof, v Francijo, NemÄijo nekaj pa tudi v Ameriko.V vasi so kar dobro družabno živeli, saj so že 1936 leta priredili borovo gostüvanje in to ponovili 1953. Tako je  vas do konca druge svetovne vojne kar lepo, in tistemu Äasu primerno živela.Leta 1958 so v vasi zagorele prve luÄi in noÄi veÄ niso bile tako rodne, kar se Å¡e danes pozna. Leta 63 so zaÄeli graditi na pokopaliÅ¡Äu novo mrliÅ¡ko vežico, katera Å¡e danes služi svojemu namenu. Skozi naÅ¡o vas je 67. leta bila asfaltirana glavna cesta.V teh letih so vaÅ¡Äani uredili tudi mostove Äez MaÄkovski potok, urejali ceste in razna udarniÅ¡ka dela za dobrobit vasi. Slabih deset let po elektrifikaciji so v Å¡estih hiÅ¡ah zazvonili tudi telefoni. Danes telefon zazvoni pri vsaki hiÅ¡i. Po izmerah 1957 se je vas zmanjÅ¡ala, saj je del zemlje pripadlo MoÅ¡Äancam, del pa KuÅ¡tanovcem. NajveÄji razcvet pa vas beleži v obdobju samoprispevkov vseh vaÅ¡Äanov, saj so hiÅ¡e lepo urejene, skoraj vse dovozne ceste so asfaltirane. V Dankovcih trenutno deluje gasilsko in nogometno druÅ¡tvo.V vasi pa imamo tudi vikendaÅ¡e, kateri so vedno pripravljeni pomagati vasi in ob kakih priložnostih podariti dobro »Dankovsko kaplico«.Stara pozabljena MariÅ¡ka je z izgradnjo nove železniÅ¡ke proge gor stanila.'}, 525{id:4051, ll:new GLatLng(46.7703,16.1268), l:'Poznanovci', d:'Diplomatski Leveltor (arhiv listin) v madžarskem državnem arhivu v BudimpeÅ¡ti navaja: pass. Feyr Iwnhara, 1365, Iwonch (Ivanci) je slovensko prvotno ime za Poznanovce. pass. Ferynafalna, 1366, Feyriuanfalna (vas Belega Ivana)Poznanowc, 1499Poznanocz, PolhegySklicujoÄ se na zanesljive vire velja ugotovitev, da je naselje Poznanovci doživelo in preživelo reformacijo tako, da je vse do danaÅ¡njih dni kraj ohranil svojo pripadnost evangeliÄanski veri. Zapisnik evangeliÄanske vizitacije slovenski cerkvi v Železni županiji iz leta 1627 navaja, da je da je vas cerkveno spadala pod GraÅ¡ko župnijo z podružnico Svetega Lenarta v Bodoncih.V preteklosti so prebivalci dajali podložniÅ¡ko dajatev grofu Sheyu pri Gradu (Gornja Lendava). Ravno tako so bili podložniki v vasi dolžini obdelovati tri orale in od tega letnega pridelka dati desetino grofu. Poleg tega so bili dolžni en dan v tednu opravljati delo z živinsko vprego na gospodovem posestvu s tem, da se jim prihod na delo in odhod z dela ne Å¡teje v opravljeno delo.V kasnejÅ¡em obdobju, predvsem pred letom 1900, ko se je vsa Madžarska pripravljala na veliko praznovanje tisoÄe obletnice prihoda Madžarov v sosednjo domovino, je vlada Barona Dezso-ja Banffy-ja z namenom uÄinkovitejÅ¡e madžarizacije v monarhiji izvedla preimenovanje naselij v madžarski jezik. TakÅ¡no odloÄitev je z zakonom 1898 potrdil sam cesar Avstro-Ogrske monarhije Franc Jožef II. Z ustanovitvijo evangeliÄanske verske obÄine Bodonci so pripadniki te vere spadali pod to obÄino. KatoliÄani pa so spadali v župnijo Sv. Sebastjana v PeÄarovce. Vse do ustanovitve državne Å¡ole so evangeliÄani obiskovali Å¡olo v Bodoncih, katoliÄani pa v PeÄarovcih. Ravno tako so do konca 50 let prejÅ¡njega stoletja bili pod poÅ¡to Bodoncev, pozneje pa MaÄkovce. Z ustanovitvijo državne Å¡ole so Poznanovci spadali v Å¡olski okoliÅ¡ MaÄkovce, kjer je bila Å¡ola v bivÅ¡i poletni rezidenci tovarnarja Josipa Benka. Od leta 1985 pa obiskujejo Å¡olo v srediÅ¡Äu MaÄkove
525c, ki je bila takrat zgrajena. Zdaj je ta Å¡ola Å¡tirirazredna in je podružniÄna Å¡ola osnovne Å¡ole Puconci.Poznanovci je razloženo naselje v zložnem poboÄju med slemenoma na obeh straneh potoka Bezjaka in se razprostira na 372 hektarjih. Vas Å¡teje 69 hiÅ¡nih Å¡tevilk oziroma 182 prebivalcev (10 Å¡tevilk je že praznih). Njegovi deli so Cardje (pri Carovih) s petimi hiÅ¡ami, Lovenjacke (pri Lovenjakih) s sedmimi hiÅ¡ami, Flisardje (pri Flisarovih) s sedmimi hiÅ¡ami, Sevrov Breg (na Sevrovem Bregu) s Å¡estimi hiÅ¡ami, Vrej (v Vreju) z devetimi hiÅ¡ami, Gobarje (pri Gobarovih) s Å¡tirimi hiÅ¡ami, Beznecke (pri Beznecih) s petimi hiÅ¡ami, Gobarova Graba s petimi hiÅ¡ami, BaÄiÄov Breg s tremi hiÅ¡ami, Dol (v Dolu) z desetimi hiÅ¡ami in GeÅ¡ardje (v GeÅ¡ardju) s tremi hiÅ¡ami. Prst je v viÅ¡jih legah ilovnato-lapornata, v dolini peÅ¡Äeno-ilovnata in lažja za obdelovanje. Njive, travniki in sadovnjaki so v pestri menjavi. NajveÄ se prideluje pÅ¡enice, precej koruze, manj pa rži. Prevladuje mleÄna živinoreja. V Vreju so strnjeni vinogradi samorodnice. Prevladujejo meÅ¡ani gozdovi z bori, smrekami, bukvami in hrasti v viÅ¡jih legah griÄevja. Pomembno je tudi gobarjenje. Gasilci so bili vrsto let, podobno kot v ostalih vaseh, gonilna sila razvoja kraja. ZaÄetki segajo v leto 1931. V vasi je dvoje pokopaliÅ¡Ä, eno veliko in eno majhno. Na »brejgu« je ta glavno, drugo pa je v »grabi« in je bilo v lasti bogatega kmeta Å andora. Pravijo, da je to najmanjÅ¡e pokopaliÅ¡Äe v Sloveniji. Na ta glavnem pokopaliÅ¡Äu ob mrliÅ¡ki vežici je tudi majhna kapelica, kjer je enkrat na mesec sveta maÅ¡a. Življenje v vasi se je v primerjavi s povojnimi leti obrnilo na bolje. Leta 1959 je vas zajel val sreÄe, saj so dobili elektriko, leta 1985 pa so dobili prve telefone. Prvi asfalt pa so PoznanovÄani dobili leta 1988.Imajo eno gostilno, eno okrepÄevalnico in eno trgovino.Ponosni pa so na sovaÅ¡Äana Radeja BaÄiÄa, ki je bil pionirski in kadetski državni prvak Jugoslavije v rokoborbi. NajveÄji uspeh pa je doživel leta 1997, ko je v Italiji na Sredozemskih igrah osvojil bronasto medaljo.'}, 526{id:4023, ll:new GLatLng(46.771,16.0939), l:'Kruplivnik', d:'Vas Kruplivnik se omenja prviÄ leta 1365 pod imenom Koprinik, leto kasneje je zapisana kot Wyzaloucha, kasneje pa se je preimenovala v Koprywnik. Leta 1961 je Kruplivnik Å¡tel 87 hiÅ¡ in 413 prebivalcev, od tega 348 kmetov. Leta 1971 je vas imela 80 hiÅ¡ in 352 prebivalcev, od tega 299 kmetov. Razloženo naselje na zahodu GoriÄkega leži v dolini GraÄkega potoka, obenem v slemenski poboÄni in dolinski legi zahodno od ceste Bodonci â Grad, s katere je dostopno po krajevni cesti. Na dnu doline so travniki, njive so na prisojnem, zloženem slemenu, južni in vzhodni, strmejÅ¡i del vaÅ¡kega zemljiÅ¡Äa, pa je porasel z meÅ¡anim gozdom. Obsega Å¡tevilne zaselke. Vzhodno od potoka, ki teÄe po dolini od Grada proti Vadarcem, so Gregarov breg, Rajnigarov rob, Hubrov breg, KuzmiÄov breg in Logarov breg. Zahodno od potoka so Dole in Jeruzalem, zaselek je gotovo dobil ime po redu templarjev. Vas sestavljajo Å¡e zaselek Frumenova graba, ki pa se v pisnih virih ne omenja. Izraz je v domaÄi uporabi. Prst je ob potoku peÅ¡Äena, drugod lapornata in ilovnata, pomeÅ¡ana z drobnim prodom. Glavne poljÅ¡Äine so pÅ¡enica, jeÄmen, koruza in krmne rastline. Vse veÄ je majhnih traktorjev, primernih za griÄevnat svet. Sadno drevje raste pri hiÅ¡ah in po poboÄjih med njivami in travniki. Brajde so pri hiÅ¡ah, tudi majhni vinogradi. Zasebni meÅ¡ani gozdovi so na jugu proti Vadarcem, manjÅ¡e krpe gozda pa zlasti na vzhodnem strmem poboÄju. V gozdovih je obilo gob.HiÅ¡e so veÄinoma zidane, nove ali obnovljene, nabijance so izginile. Dve hiÅ¡i v vasi imata Å¡e slamnato streho. Kmetje krmijo mleÄno in mesno govedo ter bekone za prodajo. Imajo skupinske vodovode, nekateri Å¡e vodnjake s talno vodo, vendar pa voda ob suÅ¡i rada zmanjkuje.Vas ima gasilski dom. Leta 1875 je bila ustanovljena osnovna Å¡ola v Kruplivniku. Do zgraditve Å¡olskega poslopja leta 1888 je bil pouk v zasebni hiÅ¡i. Gostilna je pri Belem Križu. Zasebni elektriÄni valjÄni mlin že nekaj let ne obratuje. Omenja pa se tudi Äebelarstvo. Bogat revir s poljsko in gozdno divjaÄino upravlja Lovska družina Radovci. Vas ima pokopaliÅ¡Äe. Danes Å¡teje Kruplivnik 226 prebivalcev in 69 hiÅ¡ oz. gospodinjstev. Prebivalstvo je pretežno kmeÄko â delavskega sloja. Lastniki malih kmetij dajejo zaradi bolezni ali starosti v najem zemljo veÄjim kmetom. Po obdelovanju povrÅ¡in in naÄinu sodobnejÅ¡ega kmetovanja ter staležu živine prednjaÄi kmetija Grahovih, po domaÄe Å ujstrovih. Mlad gospodar si je posodobil in razÅ¡iril hleve, v najemu ima veliko zemlje, od katere bi, Äe je ne bi on obdeloval, že marsikatera zaraÅ¡Äala.Ostala gospodinjstva so meÅ¡ana. MlajÅ¡i ljudje so za
526posleni, poleg tega Å¡e kmetujejo, veÄji del s stroji. V vasi je tudi zbiralnica mleka pri »Bulfovih«. ManjÅ¡i odstotek ljudi je zaposlenih v tujini. Vas premore 57 gospodinjstev, ki so prikljuÄena na telefonsko omrežje. V vasi se je v zadnjem Äasu tudi veliko cest asfaltiralo. Stari gasilski dom je odslužil svojemu namenu, zato ga je nadomestil novi, prostorsko mnogo veÄji s sodobno gasilsko opremo, avtomobilom in dvorano. Vsemu daje krono gasilska sirena z najnovejÅ¡o prikljuÄitvijo.Zaselek Beli Križ ima uliÄno razsvetljavo, hkrati pa premore gostilno, ki je na novo urejena in lahko sprejme tudi veÄjo skupino gostov.HiÅ¡e v vasi so veÄji del nove ali obnovljene. Videti je Å¡e ostanke treh starih, razpadajoÄih hiÅ¡, ki so poslednji »fosili« te vrste gradenj. PokopaliÅ¡Äe ima novo, sodobno mrliÅ¡ko vežico. VaÅ¡ka znamenitost je star VALJÄNI MLIN, ki pa ne opravlja veÄ svoje funkcije in ga je lastnica Ana Ruh posodobila in prenovila v stanovanjsko hiÅ¡o. Njen oÄe Karel Zorger z ženo Ano ga je dal postaviti leta 1929. Mlin je deloval na »magajarum«, vendar je požgal veliko drv in so ga zamenjali za motor na lesni plin. Ta je potreboval manj kurjave. Leta 1957 je priÅ¡la v vas elektrika in mlin so montirali na elektriÄno napeljavo. Karel Zorger je bil lastnik in upravitelj tega mlina vse do leta 1977, ko je umrl. Eno leto zatem je obÄasno prihajal obratovat z njim njegov brat Bela Zorger od Grada, ki je tradicijo mlinarja nadaljeval pri Gradu z mlinom in oljarno. NajdaljÅ¡a doba obratovanja kruplivniÅ¡kega mlina pa je bila na vodni pogon. V zaÄetku, od leta 1929 naprej, je imel Karel Zorger zelo dosti dela. Kmetje so vozili v mlin rž, pÅ¡enico, ajdo, proso in koruzo. Seveda so domov vozili moko, iz katere so gospodinje delale prave dobrote. Na kamne so Å¡e mleli oves in jeÄmen kot krmo za živali. Mlinar Bela Zorger pravi, da so pred sto leti mleli na kamne in da je bila tista moka boljÅ¡a od danaÅ¡nje. V Kruplivniku živijo veseli, trdoživi in gostoljubni ljudje. O tem se lahko prepriÄa vsak popotnik, ki ga bo pot zanesla v te kraje.'}, 527{id:4046, ll:new GLatLng(46.7746,16.1941), l:'KuÅ¡tanovci', d:'"Vas KuÅ¡tanovci leži na skrajnem severovzhodu obÄine Puconci, in sicer med vasmi; MoÅ¡Äanci, Dankovci, MaÄkovci, Križevci in KoÅ¡arovci. Na severni strani je Kamenek (394 m), ki je najviÅ¡ji vrh vzhodnega GoriÄkega. Nadmorska viÅ¡ina vasi je 330 m. H KuÅ¡tanovcem spadajo zaselki; Vrej, Arovi, GergoriÄovi, ZankoÄovi, Gürgini, VaraÅ¡, Ritarovi, Novakovi, Zavcovi, KavÄicini, Koutarovi in zaselek Romov.KatoliÅ¡ki sta bili le dve družini, druge so bile evangeliÄanske. Vas je imela obliko kroga. VaÅ¡ki bobnar je porabil dve uri, da je prehodil vso vas.Podnebje v vasi je izrazito panonsko, temperaturna razlika med poletjem in zimo je izrazita, prehod iz zime v poletje je hiter, zato so se v tem Äasu rada pojavljala obolenja dihal in pljuÄnica.V vasi je trenutno 45 gospodinjstev, od tega okrog 15, ki so po en ali dva Älana in to ostarelega. V vasi je mera na 200 prebivalcev. V vasi je tudi romsko naselje z 10 hiÅ¡ami. V 80-ih letih je zaÄela sedanja Kema Puconci kopati kremenÄev pesek. Kopljejo ga Å¡e danes in odvažajo za predelavo raznih rudnin.  "'}, 528{id:4024, ll:new GLatLng(46.7784,16.063), l:'Motovilci', d:'Pri nas niso potekali zgodovinski boji, niti se ne moremo pohvaliti z ljudmi, ki bi bili s svojim delom znani v Å¡irÅ¡i zgodovini in domovini. Tako ne moremo imenovati Äloveka, zaradi katerega bi prihajale k nam trume nadebudnih uÄencev, ki bi obÄudovali vsak Å¡tor, na katerem je ta pomembna oseba hladila svojo prvo jezo ali pa vrezala vanj inicijalke prve ljubezni. Ker tega preprosto nimamo, je usoda morala za naÅ¡o prepoznavnost poskrbeti na drugaÄen naÄin. In verjemite, da ji je uspelo! KakÅ¡no »motovilsko priliko« gotovo poznate tudi vi, zato jih ne bi posebej naÅ¡tevali. Marsikdo pa gotovo ne ve, da jih je napisal dr. Anton VratuÅ¡a â sicer že pred nekaj desetletji.O zgodovini vasi Motovilci je malo znanega. PrviÄ je bila omenjena leta 1366 kot Nedelkouch in dystrictu Waralyakurniky (v okolici Podgradja), leta 1499 pa se omenja kot Mothowylcz.Motovilci so obcestno naselje, ki leži ob potoku Lukaj, del naselja pa se razprostira na vzhodnem poboÄju doline. Potok Lukaj se v bližini RopoÄe izliva v reko Ledavo. Naselje na severu loÄi od Dolnjih SlaveÄev križiÅ¡Äe cest Murska
528Sobota â Grad in Murska Sobota â Kuzma. Pretežni del vasi je v dolinici kilometer od obÄinske ceste Grad â PertoÄa. Nekaj hiÅ¡ je tudi vzhodno od vasi na Velikem bregu.Viri govorijo, da je bilo leta 1921 v vasi 415 prebivalcev, leta 1937 pa 455. Tega leta je bilo v vasi 89 hiÅ¡. Zaradi skope zemlje in velike naseljenosti vas ni mogla prehraniti vseh vaÅ¡Äanov in ljudje so se morali izseljevati. V Franciji je bilo 150, v NemÄiji 55, v Ameriki 7, v Slavoniji pa 30 izseljencev in sezonskih delavcev. Ker so ljudje veliko prepotovali, so nekateri govorili veÄ svetovnih jezikov. Leta 1937 je bilo tri Äetrtine prebivalstva katoliÄanov, ostali so bili evangeliÄani. Istega leta sta bili v vasi dve trgovini in ena gostilna, medtem ko industrije ni bilo. Ker so imeli malo zemlje, so jo izkoriÅ¡Äali do konca in ji niso omogoÄali dovolj poÄitka. Poglavitni pridelki so bili pÅ¡enica, koruza, krompir, oves, rž in krmne rastline. V suhih letih je bolj uspevalo žito, v mokrih pa koruza in krompir. Ti dve kulturi sta bili sestavni del kmeÄke prehrane. PovpreÄno so imele družine po dve kravi, po Å¡tevilu pa so bili na prvem mestu praÅ¡iÄi. Nabava in vzreja perutnine nista zahtevali velikih finanÄnih sredstev, zato je to bilo kot nalaÅ¡Ä za male kmete. PiÅ¡Äance in jajca so sproti prodajali in s tem v glavnem pokrili gospodinjske izdatke. Danes se je Å¡tevilo prebivalstva v primerjavi z letom 1937 prepolovilo, v vasi je ostala le Å¡e ena gostilna, trgovino so pred kratkim zaprli. V vasi najdemo tudi gasilski dom, katoliÅ¡ko kapelico, evangeliÄanski zvonik ter sodobno mrliÅ¡ko vežico. VaÅ¡Äani so povezani z uliÄno razsvetljavo, telefonijo in sistemom kabelske televizije, izgradila pa se je tudi kanalizacija z bioloÅ¡ko Äistilno napravo.  Za napredek in dogajanje v vasi skrbijo Gasilsko druÅ¡tvo Motovilci ter dve druÅ¡tvi, DruÅ¡tvo za Å¡port, kulturo in turizem »Lukaj« Motovilci in »PeÅ¡ki« druÅ¡tvo za rekreacijo in sprostitev.  Vas se lahko pohvali z veÄjim Å¡tevilom obrtnikov, Å¡e vedno pa dosti ljudi iÅ¡Äe zaslužek v tujini (Avstriji in NemÄiji). V vasi je vÄasih bil pomemben kovaÄ, v zadnjih letih pa je posebej znano mizarstvo. Kmetijstvo kot pomembna panoga prejÅ¡njih Äasov izgublja svoj pomen, tako da le redko kje Å¡e zasledimo hlev z govedmi.Le Å¡e stare fotografije s prizori pristnega kmeÄkega življenja vedno bolj vzbujajo nostalgijo po nekdanjih Äasih, ko je bilo vse drugaÄe kot danes. A morda tudi lepÅ¡e? '}, 529{id:4025, ll:new GLatLng(46.7796,16.1079), l:'Radovci', d:'Vas Radovci se prviÄ omenja leta 1365, in sicer pod imenom Ladafolua, kar spoznamo iz primerjave listin iz leta 1365 in 1366. Beseda Ladafolua je madžarskega izvora in se v prevodu glasi nekako takole: Lada je okrajÅ¡ana oblika imena Ladislav, folua je vas. Pozneje je imela vas Å¡e mnoga druga imena, npr. Radachowcz leta 1499. Radovci ležijo v dolini ob potoku Spuniki, na sosednjih poboÄjih in slemenih. Vas obsega veeje in manjÅ¡e zaselke, in sicer: VuÄa dolina, Koncvenklinovi, Balažinova graba, SukiÄova dolina, DrvariÄeva ravnina, Sabotinovi, Fertelov rob, LonÄarova dolina in Melinova graba. PovpreÄna nadmorska viÅ¡ina vasi je 300 m.Radovci so imeli leta 1971 okrog 400 prebivalcev, v vasi je bilo 80 hiÅ¡, 90 gospodinjstev in 361 kmetov.  Danes zasledimo upadanje prebivalstva, nekatere hiÅ¡e ostajajo prazne, nekaj jih že tudi propada. Vzrok za to so zaposlitve v mestih in tujini, kjer ljudje tudi ostanejo. V primerjavi z letom 1971 pa opazimo tudi velik upad kmeÄkega prebivalstva. Kljub upadu pa v Radovcih najdemo nekaj veÄjih kmetov, ki se aktivno ukvarjajo predvsem z živinorejo.Vas je dobivala novo podobo Å¡ele po letu 1971, kar nam priÄajo Å¡tevilne skrbno Äuvane fotografije naÅ¡ih babic in dedkov. Kljub temu, da so bili takrat za marsikaj prikrajÅ¡ani, pa se ljudje radi povrnejo z mislimi v preteklost, v kateri je bilo prav tako doživetih veliko lepih trenutkov. Äe že ne drugega, so si takrat znali drug za drugega vzeti Äas in si deliti slabe in dobre strani vsakdanjega življenja.'}, 530{id:4048, ll:new GLatLng(46.7832,16.1638), l:'MaÄkovci', d:'» V dolinci tihi je vasica mala, v veÄernem mraku vse že mirno spava. Le eno okno Å¡e odprto je, na njem slonelo žalostno dekleâ¦Â«Tako je odmevala v tem kraju viža Lojzeta Slaka pred 30. in veÄ leti. Takrat je dolinica Å¡e bila tiha.MaÄkovci so se kot naselje pojavili nekje proti koncu 15. stoletja kot Mackovcz, pozneje so se pod Madžari preimenovali v Matyasdom, konÄno pa se je ustalilo ime, ki velja Å¡e danes.Naselje Å¡teje 78 gospodinjstev in ima 234 prebivalcev. Tvori ga 5 zaselkov.Migracija v mesto se je dokaj omilila, Äe ne celo prenehala.V preteklosti, ko je tu Å¡e vozil vlak, so bili MaÄkovci pomembn
530o krajevno srediÅ¡Äe. Tu je delovala kmetijska zadruga, posestvo, žaga, popolna osnovna Å¡ola⦠Toda Äas je opravil svoje. Kmetijsko zadrugo so preselili v Puconce, toda tam je kmalu »propadla«. UÄence viÅ¡jih razredov osnovne Å¡ole so leta 1982 preÅ¡olali na centralno Å¡olo v Puconce. Krajani so pred veÄ kot 40 leti, tako rekoÄ z lastnimi rokami zgradili velik zadružni dom, ki pa se ga je kmalu polastila Panonka. Ko je tudi ta »propadla«, so vaÅ¡Äani izgubili tudi to. Mladih je v MaÄkovcih kar precej in radi se ukvarjajo s Å¡portom. Ker pa je železnica kraj razdelila na pol, so trenutno ostali brez igriÅ¡Äa â edinega objekta, ki je družil staro in mlado. »Železna cesta« pa bo verjetno prinesla tudi kaj dobrega: urejeno okolje, Å¡portni park, ploÄnikeâ¦Danes skozi MaÄkovce spet vozi vlak, ki je povezal Mursko Soboto z Madžarsko.DruÅ¡tvene dejavnosti v MaÄkovcih dejansko skoraj ni, razen kluba malega nogometa in gasilskega druÅ¡tva.  '}, 531{id:4033, ll:new GLatLng(46.7885,16.1434), l:'ProseÄka vas', d:'Kar nekaj stoletij nazaj sega zgodovina ProseÄke vasi. ToÄnega podatka o tem, kdaj se vas prviÄ omenja, pa ni. Prve hiÅ¡e so bile v zaselku Bezjak. Od tod se je vas Å¡irila in je najprej imenovala KöleÅ¡ Völj. SÄasoma pa se je preimenovala v ProseÄko vas. To ime nekateri znatno povezujejo s prosjaÄenjem ali praÅ¡iÄi, paÄ pa so tu v davnih Äasih gojili mnogo prosa.Prve podatke o Å¡tevilu prebivalstva zasledimo leta 1824, ko je bilo v kraju kar 320 ljudi, danes pa živi v Å¡tiridesetih gospodinjstvih 120 krajanov. Å tevilka priÄa o velikem padcu prebivalstva.ProseÄka vas je razloženo naselje v poreÄju potokov Bezjaka in Gajika, ki oklepata hrib Vreje (324 m). Zaselki vasi so: Vreje, Å oÅ¡tarov breg, LonÄarova graba, AndrejÄovi, KovaÄova graba, Küplenovi, Opakova graba in Ajstrova graba. Iz leta v leto se manj krajanov ukvarja s kmetijstvom, nekaj jih je zaposlenih v Murski Soboti in drugod, nekaj jih je v tujini. StarejÅ¡a generacija ProseÄanov je obiskovala Å¡olo v PeÄarovcih in Otovcih, mlajÅ¡a pa v MaÄkovcih in Puconcih.V letih po drugi svetovni vojni je v vasi bilo živahno kulturno življenje, saj je v letih 1945 do 1952 delovalo KUD Janez KocjanÄiÄ. Leta 1912, 1951 in 1966 smo pripravili Borovo gostüvanje.StarejÅ¡i se dobro spominjajo Äasov, ko so v vasi imeli celo gostilno in trgovino, precej lonÄarjev in Å¡ivilj. V vasi  ni pomembnejÅ¡ih gospodarskih objektov, imajo pa lepo naravo. NajlepÅ¡e je v Vreji. Tam stoji dom LD PeÄarovci, pojavljajo se tudi vikendi in življenje v Vreji bo zopet zaživelo.Imajo pa ProseÄani tudi »zdravo vodo«. Tako pravijo izviru, o katerem legenda govori, da je na tem mestu nekoÄ stala kapelica, ki se je pogreznila v zemljo. Ljudje so v preteklosti množiÄno hodili po vodo k izviru, ker se je nekoÄ Äloveku, ki se je umil s to vodo povrnil izgubljeni sluh. Od takrat tudi ime »zdrava voda«.Omenimo tudi druÅ¡tvene dejavnosti. Prostovoljno gasilsko druÅ¡tvo imamo od leta 1930. Leta 1968 je zgrajen gasilski dom, kateremu smo postopoma dogradili mlekarno in sanitarije. Å tirinajst let uspeÅ¡no deluje KMN, ki uspeÅ¡no tekmuje in ima lepo urejeno in razsvetljeno igriÅ¡Äe. Å koda, da v zadnjih letih primanjkuje snega, saj tako odpadajo noÄni skoki, ki so že kar popularni v ProseÄki vasi.Res je, da v tem kraju ni veliko pomembnih stavb in ne velikih dogodkov, paÄ pa nas obdaja Å¡e zmeraj nedotaknjena narava. Tu pa živijo tudi ljudje, ki se v potu svojega obraza trudijo za boljÅ¡i jutri. Mlademu rodu poskuÅ¡amo zagotoviti sreÄno prihodnost, hkrati pa ga spomniti na preteklost, ki ni bila zmeraj lepa in prijetna. Svoj vzor si morajo vzeti pri prednikih, ki so zmeraj naÅ¡li Äas za soseda, ga nagovorili s prijazno besedo in mu pomagali v stiski. Å e kako prisrÄen je pregovor: »Dober sosed je veÄ vreden kot slab sorodnik«.'}, 532{id:4020, ll:new GLatLng(46.7886,16.1225), l:'KovaÄevci', d:'Po zapisi
532h se vas KovaÄevci pojavlja leta 1365 pod imenom Kouachouch, nato pa Å¡e leta 1499 pod imenom Kowasowoz. KovaÄevci so razmetano naselje na slemenih in grapah ob potoku Bezjak in njegovih Å¡tirih pritokih. Skozi vas vodi cesta, ki povezuje naselji Vidonci in Poznanovci. Vas se deli na naslednje zaselke: BaÅ¡ov breg, Cörov breg, Francova graba, Horvatova graba, Hubrov breg, Pozvekov breg, Kocvenklinov breg, KrÄmarovi, Roudijova graba, Hlapcov breg ali vrej (prebivalci so VrejÅ¡Äarji) in ŽekÅ¡ova graba. Zemlja je težka, ilovnata, na severu ob Bezjaku prodnato peÅ¡Äena. VeÄ obdelovalnega sveta je na zahodnih prisojah. Ob hiÅ¡ah so pomeÅ¡ani travniki, njive, sadovnjaki in vinogradi samorodnic. Poglavitna poljÅ¡Äina je pÅ¡enica, manj je rži, jeÄmena in koruze. Med sadnim drevjem je najveÄ jablan. Na severnem delu potoka Bezjak je istoimenski del gozda, nato pa Å¡e TrejbaÅ¡, PuÅ¡Äa in Polakanca, na zahodu pa Bukonja in Francove dužine.  V preteklosti so bile kmetije vezane na kravjo in konjsko vprego, danes pa se uporabljajo traktorji s prikljuÄki. HiÅ¡e so zidane in veÄina obnovljene, nabijance izginjajo. Gasilska orodjarna je bolj skromna, v zadnji letih pa je gasilski dom dobil novejÅ¡o opremo in bil obnovljen.  Najbolj pogosti priimki v vasi so ŽekÅ¡, Roudi in Gjergjek. Redki posamezniki so zaposleni v Murski Soboti, ki je oddaljena 20 km. V preteklosti je bila vas znana po žganju oglja. Žganje oglja je bilo precej zahtevno opravilo. Pripraviti je bilo treba kvalitetna drva (bukev, hrast, akacijo). Ta drva so nato razžagali na krajÅ¡e in zložili v piramido. Zložena drva so obdali z zemljo, debeline okrog 20 cm. Pustili so le majhno odprtino, kjer so zakurili, pozneje pa je služila za dovod zraka. Ta, ki je pripravljal oglje, je moral biti vseskozi zraven in skrbeti, da ne bi drva zagorela, kajti potem bi ostal brez drv in oglja. Trajanje opravila je bilo odvisno od velikosti zloženega kupa drva, ponavadi 2 do 3 dni. Ko je videl, da proces gre proti kraju, je zadelal odprtino in po potrebi polival z vodo, da je zaduÅ¡il ogenj. Äez nekaj Äasa, ko se je ta masa ohladila, so zaÄeli odkopavati zemljo. To maso so morali presejati â pepel so vrgli vstran, oglje pa so spravljali v vreÄe. Uporabljali so ga v delavnici za segrevanje železa (kovaÄnici), ki so ga nato oblikovali po želji.'}, 533{id:3919, ll:new GLatLng(46.7895,16.2575), l:'Križevci v Prekmurju', d:'"Vas Križevci leži na skrajnem severovzhodu GoriÄkega v obÄini Gornji Petrovci. Naselje je razloženo v petih zaselkih na Å¡tirih slemenih in v treh dolinah, ki se zlivajo v Dolu v Malo Krko. V Križevce lahko pridete iz Martjanec ter skozi Ivanovce ali po regionalni cesti Murska Sobota â HodoÅ¡ iz MoÅ¡Äanec po makadamski poti oziroma udobnejÅ¡i in daljÅ¡i asfaltni poti iz Gornjih Petrovec.Krajevno ime Križevci izhaja od kapele sv. Križa. NajstarejÅ¡i zgodovinski zapis krajevnega imena Križevci je iz leta 1405. Kapelo sv. Križa v Križevcih prviÄ omenjajo vizitacijski zapiski iz leta 1627. PoroÄilo iz leta 1698 pravi:« Kapela je v sami vasi, posveÄena poviÅ¡anju sv. Križa. Okoli kapele je pokopaliÅ¡Äe. Cerkvica je s skodlami pokrita. Stolp je zidan in v njem sta dva zvona; je tudi pokrit s skodlami. V ladji je lesen strop, tudi kor in prižnica sta lesena. SvetiÅ¡Äe je obokano in v njem je kamnita menza, ki služi za oltar. Patrocinij, proÅ¡Äenje se vrÅ¡i ob poviÅ¡anju sv. Križa 14. septembra. Kapelo vzdržujejo in oskrbujejo župljani. Kapela ima travnik za dva voza sena, ki je na severni strani kapele. V KuÅ¡tanovcih je lesen zvonik z enim zvonom.« Po pripovedovanju starejÅ¡ih vaÅ¡Äanov je kapelo v Križevcih leta 1872 ali 1873 dal razdreti nedelski provizor, Karel Fodor in material porabil za gradnjo gospodarskega poslopja pri novem župniÅ¡Äu v Gornjih Petrovcih. VaÅ¡Äani so se razdrtju kapele moÄno upirali. Provizor Fodor je moral voznike spremljati s puÅ¡ko na rami, da so lahko material naložili in odpeljali.Danes stoji v Križevcih mogoÄna evangeliÄanska cerkev, ki je bila zgrajena 1785 leta. Ob cerkvi se nahaja novo župniÅ¡Äe, blizu pa je tudi križevsko pokopaliÅ¡Äe, od koder je Äudoviti razgled daleÄ po GoriÄkih slemenih.Desno od cerkve vodi makadamska pot na Tetajni breg, kjer stoji, kot vedo povedati domaÄini, že vsaj sedemsto let stari orjaÅ¡ki kostanj. V premeru meri tri metre v viÅ¡ino pa 20 metrov. Je tretji najveÄji kostanj v Sloveniji. Ljudje pripovedujejo, da je bil vrisan kot orjaÅ¡ko drevo že v starih vojaÅ¡kih kartah. Kostanj vse bolj privablja Å¡tevilne turiste, ki zaidej
533o na GoriÄko.V Dolu se nahaja križevsko jezero, ki nudi življenjski prostor Å¡tevilnim pticam, vodnim živalim in ribam in s tem privablja predvsem ribiÄe željne mirnega ribolova in sožitja z neokrnjeno naravo.Nekaj sto metrov stran od jezera, Å¡e vedno v dolini Male Krke, je obÄina, v sodelovanju z nogometnim klubom Križevci, zgradila sodobno urejen Å¡portni center z veÄ nogometnimi igriÅ¡Äi, pokritimi tribunami, otroÅ¡kim igriÅ¡Äem, klubskimi prostori in velikim parkiriÅ¡Äem. V teh prostorih domuje Å D NK KRIŽEVCI, kjer skrbijo za vzgojo mladih igralcev iz cele obÄine Gornji Petrovci in tudi iz drugih obÄin. Na tem mestu se organizirajo tudi mednarodne nogometne tekme, tekaÅ¡ki krosi, rekreacijski pohodi ter razna sreÄanja motoristov in oldteimerjev iz Slovenije in tujine. Na prostoru ob Å¡portnem centru pa domaÄini velikokrat organizirajo tudi kulturne prireditve, s katerimi ohranjajo kulturno dediÅ¡Äino teh krajev. Ena izmed takih prireditev so kmeÄke igre, tekmovanje med vasmi v ohranjanju starih obiÄajev, kot so: lupljenje koruze, razstavljanje in sestavljanje voza, koÅ¡nja trave, vleka vrvi in podobno. V letu 2002 so organizirali ""Borovo gostüvanje"", ki je pritegnilo obiskovalce iz bližnje in daljne okolice.Križevci, Å¡e pred sto leti najveÄje naselje na GoriÄkem, se je v zadnjem Äasu moÄno zmanjÅ¡alo. V leta 1974 opuÅ¡Äeni Å¡olski stavbi deluje tekstilni obrat G-TEX d.o.o., kjer Å¡ivajo predvsem avtomobilske prevleke. V zadružnem domu imajo krajevni urad, poÅ¡to, trgovino in kmetijsko zadrugo. NedaleÄ stran stoji velik gasilski dom, v gozdiÄu Major pa imajo lovci svojo lovsko koÄo.Prijetno griÄevnato okolje z velikim
533i meÅ¡animi gozdovi v povsem mirnem in Äistem okolju, z možnostjo krajÅ¡ih in daljÅ¡ih izletov, lovu na nizko divjad, srnjad, jelene in divje praÅ¡iÄe ter nabiranju gob, jagod in kostanja, predstavlja glavno turistiÄno znaÄilnost Križevec ."'}, 534{id:4019, ll:new GLatLng(46.7941,16.0697), l:'Dolnji SlaveÄi', d:'Naselje Dolnji SlaveÄi se v virih prviÄ omenja leta 1365 kot Alsozcleneche, leta 1499 pa kot Alsozaloche.Zelo raztreseno naselje se vleÄe domala 3 km daleÄ po dolini potoka Lukaj ob cesti Motovilci â Kuzma. PripadajoÄi zaselki na zahodnem slemenu so: vzhodno od ceste Ažija, Kukojca in Ferkova gasa, na drugi strani potoka Ungarov breg, VratuÅ¡ov breg, Beli breg in Olabe, proti severu pa Reckova graba in Å umarski vrh.Prst ob potoku Lukaj, ki zaradi globokega korita le redko poplavi, je peÅ¡Äena, drugod lapornata, ilovnata ali prodnata (Å¡odrna). Na obeh poboÄjih so skrbno obdelane njive, kjer goje najveÄ pÅ¡enico, koruzo in jeÄmen, vmes pa so manjÅ¡i travniki. Zemljo so vÄasih obdelovali s kravjimi in konjskimi vpregami, danes pa je to že izumrlo. Ob hiÅ¡ah raste sadno drevje in brajde, najdemo pa tudi manjÅ¡e vinograde in vrtove. MeÅ¡ani, v glavnem zasebni gozdovi, so na slemenu in poboÄjih, s katerih segajo globoko proti dolini. HiÅ¡e so zidane, obnovljene, veliko je že tudi novih. Nabijanice in cimprane hiÅ¡e so izginile, le kakÅ¡no lahko Å¡e najdemo s slamo krito, ki kljubuje Äasu.  Pred približno 150-imi leti sta bila zgrajena gostilna s trgovino, katere lastnik je bil Žid Piler, in mlin, katerega lastnik je bil Žid Werner. Od njiju je celotno gospodarsko poslopje odkupil Janez ForjaniÄ z ženo Ano. Po 35-ih letih je takrat gostilno s trgovino podedoval sin Franc z ženo Sidonijo. V njuni lasti je bila 36 let. Danes pa že 42 let z njo gospodari vnuk Franc z ženo Marijo. Mlin sta podedovala sina Ludvik in Kalman, za njima pa vnuka Marija in Herman. Danes je mlin opuÅ¡Äen. V vaÅ¡kem domu je bila zbiralnica mleka, gasilska orodjarna, dvorana, sejne sobe⦠Prvo gasilsko druÅ¡tvo je bilo ustanovljeno leta 1935. Med leti 1895 in 1968 je bila na Dolnjih SlaveÄih Å¡ola, potem pa je bil pouk opuÅ¡Äen. Å olsko poslopje so prodali zasebnikom. '}, 535{id:4018, ll:new GLatLng(46.8019,16.0924), l:'Grad na GoriÄkem', d:'Grad je razloženo naselje z gruÄastim jedrom v dolini GraÄkega potoka. Leži sredi zahodnega dela GoriÄkega in sega na vzhodu na greben, kjer meji na Radovce in Vidonce, na zahodu na greben, kjer se stika z Dolnjimi SlaveÄi, Gornjimi SlaveÄi in Kuzmo. Po sredi med njima poteka strm greben proti severu do DoliÄa. Dostop v vas je po cesti iz Bodoncev in po cesti iz VeÄeslavcev, ki doseže južno mejo pri kužnem znamenju Beli Križ (303 m).Naselje leži na nadmorski viÅ¡ini od 267 do 390 m. GruÄasto srediÅ¡Äe vasi leži na nadmorski viÅ¡ini 267 m, najviÅ¡ji del vasi pa je PopelÅ¡Äek z nadmorsko viÅ¡ino 386 m, kjer se proti severu teren dvigne na viÅ¡ino 389 m. Naselje, katerega jedro se nahaja na naplavljeni dolini GraÄkega potoka in njegovih pritokov, se razprostira po okoliÅ¡kih griÄih, ki so veÄinoma vulkanskega izvora. Pojavljajo se bazaltni tufi, ki so posledica vulkanskega delovanja v okolici Bad Gleichenberga. Vulkanski izbruhi pepela in kamenja v pliocenu so ustvarili razgibane reliefne oblike pri Gradu in v bližnji okolici. Danes tvori bazalt spriÄo svoje odpornosti visoke gorske kope in ploÅ¡Äata slemena. Bazalt pa je dal tudi nekaj kamnolomov, ki so danes opuÅ¡Äeni, v preteklosti pa so ga ljudje uporabljali kot gradbeni material in je bil v prvi polovici prejÅ¡njega stoletja znan daleÄ naokoli.Na bazaltnem grohu stoji tudi grajski kompleks. Zaradi kamninske sestave je to strma pokrajina z vsekanimi dolinami, v katerih je voda v teku tisoÄletij ustvarila slikovite kanjone, ki svojo podobo najlepÅ¡e razkrijejo pozimi. Vzpeti svet sestavljajo skrilavci, gnajsi, blestniki, amfiboliti in filiti, v dolinah pa so terciarne usedline peskov, prodov, peÅ¡Äenjakov, glin in laporjev, ki dosežejo velike globine. Zemlja je težka ilovica, pomeÅ¡ana s peskom in prodcem, drugod je spet lapornata, na grebenih tudi prodnata in ob potokih peÅ¡Äena.  PoložnejÅ¡a poboÄja in dna dolin veÄjih ali manjÅ¡ih potokov so intenzivne njivske in travniÅ¡ke povrÅ¡ine. Na dvignjenih in prisojnih legah je nekaj tudi veÄjih vinogradov in sadovnjakov. MeÅ¡ani gozdovi se razprostirajo na osrednjem in zahodnem slemenu, na severni strani segajo globoko v dolino pretežno iglasti gozdovi, na jugozahodni strani pa sega ozek pas macesnovega gozda prav do vznožja doline.Jedro vasi tvori centralni zaselek, imenovan Pörga, ki je s kamnito potko povezan z grajskim poslo
535pjem. V njem se nahajajo skoraj vsi infrastrukturni objekti: obÄinska stavba z sedežem obÄine, poÅ¡to, kulturno dvorano in krajevnim uradom, Å¡ola z vrtcem, cerkev in župniÅ¡Äe, zdravstveni dom, zobna ambulanta, banka, zastopniÅ¡tvo zavarovalnice Triglav, lekarna, cvetliÄarna, trgovine, gostilne, mlin in oljarna, Å¡portno igriÅ¡Äe, gasilski dom, dalje je tovarna konfekcije Grupa Eura (nekdanji M-club), proti severu tudi kamnoseÅ¡ka delavnica in nenazadnje tudi pokopaliÅ¡Äe.Neposredno ob dostopu h gradu leži zaselek, imenovan Gornji Grad, ki tvori skupaj s parkom in grajskim poslopjem ter pristavo (kjer je do leta 1972 bila Å¡ola) zgodovinsko jedro vasi in je svoj pomen izgubil Å¡ele v novejÅ¡i preteklosti. V tem zaselku stoji gostilna iz leta 1754, ki pa ne obratuje veÄ.Tretji, po Å¡tevilu prebivalcev najveÄji del vasi, tvorijo po okrog Å¡trleÄih vzpetinah in dolinah ležeÄi zaselki: Marof, Kaniža in Bajna na vzhodnem slemenu poleg gradu, na zahodnem slemenu Majcov breg, Rajbarjev breg, Å andorjev breg, Balažinova graba, GjerkeÅ¡eva graba, Pekova graba, Sabolova graba, TomaÅ¡eva graba, Rankova graba in Gumilarjev breg, na severu pa Bomecov breg in Bežanova graba.Naselje je v tesni zvezi z gradom, ki stoji na pomolu strmega griÄa, obdan s 5 ha parkom, in daje vasi znaÄilno zgodovinsko obeležje.Vas Grad se v zapisanih zgodovinskih dokumentih prviÄ pojavi leta 1365 pod imenom Waraliafalo (vas pod gradom), leta 1366 pa kot Waralyafalw in districtu Waralyakurnik (vas pod gradom v upravljanju župnije Podgradje). Leta 1478 se omenja kot Opidum Lyndwa (opidum â trg, kraj s tržnimi pravicami), leta 1498 kot opidum Felsewlyndwa. Ime Lyndwa je precej starejÅ¡e, saj se je že od leta 1208 uporabljalo, vendar se je nanaÅ¡alo na grad in posestvo in ne toliko na samo vas. Å e v francisejskem katastru iz leta 1860 se namreÄ za del vasi Grad, ki leži na desnem bregu GraÄkega potoka, uporablja ime Kukojca.Dokumenti imajo za grad in zemljiÅ¡Äe naslednjo oznako: Terram quandam nomine Lyndwa ad Ferreum castrum pertinentem iz leta 1208, predicti castri Lyndua et suarum pertinentiarium iz leta 1214, po dolgi vrsti drugih dokumentov se leta 1498 in 1499 omenja castrum Felsewlyndwa. Za naselje se ime Grad v dokumentih uporablja od leta 1952, Äeprav je že v zapiskih g. SlaviÄa iz leta 1918 navedeno poleg imena Gornja Lendava tudi ime Grad.V preteklosti so bili prebivalci tega kraja predvsem podložni kmetje, kjer so bile znaÄilne cele, poloviÄne, Äetrtinske in osminske kmetije. NajveÄ je seveda bilo majhnih osminskih kmetij. Ljudje so živeli skromno, saj je na majhnem koÅ¡Äku zemlje živela Å¡tevilÄna družina. ZemljiÅ¡ka razdrobljenost je botrovala velikemu izseljevanju naÅ¡ega ljudstva v tujino. Å e danes pa se ta razdrobljenost kaže v majhnosti kmetij, saj ena kmetija zajema 1 â 5 ha zemlje.Ljudje se danes ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, le malo jih redi živino, kveÄjemu svinje, piÅ¡Äance in drugo perjad. Ukvarjajo pa se Å¡e s sadjarstvom, ponekod z vinogradniÅ¡tvom, ki pa je bolj za domaÄo uporabo. V vasi so tudi Äebelarji, ki svoj med oddajajo na domaÄi trg.Naselje se je v zadnjih desetletjih bistveno spremenilo. V vasi je danes 198 gospodinjstev. Nekdanja kmeÄka gospodinjstva so danes delavsko - kmeÄka oz. delavska. Stare kmeÄke hiÅ¡e so veÄinoma zapuÅ¡Äene, lastniki jih pustijo, da poÄasi propadajo ali pa jih prodajo. V ohranjenih kmeÄkih hiÅ¡ah živi starejÅ¡e prebivalstvo, drugaÄe pa prevladujejo prenovljene kmeÄke hiÅ¡e in gospodarska poslopja, ki danes služijo drugim namenom. Veliko je tudi novogradenj.VeÄina prebivalcev je zaposlenih v Murski Soboti ter okolici, tudi v kraju samem (Grupa Eura, Krajevni urad, obÄinska uprava, poÅ¡ta, banka, Å¡ola, vrtec, zdravstveni dom itd.). Precej ljudi pa Å¡e vedno hodi na sezonsko delo oz. je za stalno zaposlenih v tujini (Avstrija, NemÄija). Demografska slika naselja kaže upad prebivalstva vse po letu 1953. Spodaj prikazana tabela nam kaže gibanje Å¡tevila prebivalstva vasi Grad v obdobju od 1698 do 2002. '}, 536{id:3905, ll:new GLatLng(46.8047,16.2178), l:'Gornji Petrovci', d:'Vas Gornji Petrovci je tudi center ObÄine Gornji Petrovci, kjer se nahajajo:obÄinska stavba, banka, poÅ¡ta, zavarovalnica Triglav, policijska postaja, zdravstveni dom z lekarno in zobozdravstveno ambulanto, osnovna Å¡ola, cvetliÄarstvo in vrtnarstvo, frizerski salon, mlin in oljarna, železnina, mesnica, tekstilna trgovina, samopostrežba.VeÄji del vasi je ob republiÅ¡ki cesti Murska Sobota â HodoÅ¡, ostale hiÅ¡e pa so razporejene v osmih zaselkih: SmodiÅ¡ini, GeÅ¡arini, GrÅ¡kovje, Golibe, Olabe, KovaÄecini, KardoÅ¡ini, Pri kolodvoru.V vasi imamo evangeliÄansko cerkev na Olabah in katoliÅ¡ko cerkev sv. Trojice ali Nedelo na Nedelskem bregu. V Gornjih Petrovcih sta tudi tekstilna tovarna RLS in Agromerkur â farma nesnic.V Gornjih Petrovcih je velika osnovna Å¡ola, ki jo obiskuje 137 uÄenk in uÄencev iz vseh 14 vasi obÄine. Zgrajena je bila leta 1961 ( otvoritev je bila 5.11.1961 leta ). V letu 2002 je bila, v okviru projekta Moja dežela, lepa in gostoljubna, proglaÅ¡ena za najlepÅ¡e urejeno osnovno Å¡olo v Sloveniji. Ob Å¡olski stavbi sedaj obÄina Gornji Petrovci gradi novi vrtec in jasli za najmlajÅ¡e Gornji Petrovci imajo poleg gasil
536skega doma tudi vaÅ¡ko dvorano, v kateri se organizirajo Å¡tevilne prireditve tekom celega leta, nekatera druÅ¡tva pa imajo v teh prostorih tudi svoje vaje. V vaÅ¡ki dvorani ima prostor tudi studio kabelske TV za obÄino Gornji Petrovci, ki jo vodi krajevna skupnost G. Petrovci.Vas Gornji Petrovci ima tri stanovanjske bloke v spodnjem delu vasi in dva bloka v zgornjem delu, na Olabah. V enem izmed blokov, v spodnjem delu vasi, se nahaja tudi policijska postaja. '}, 537{id:4026, ll:new GLatLng(46.805,16.1138), l:'Vidonci', d:'Vidonci so razloženo naselje, ki leži ob izviru treh potokov, kateri se združijo v osrednjem delu. Naselje je sestavljeno iz veÄjega Å¡tevila zaselkov: Bajna, Dolenjski vrej, Fickova graba, HajdiÄeva graba, Klajnberg, KluÄarov vrej, Koutarova graba, KovaÄova graba, Majžarski vrej, Mesarova graba, Mlinarov vrej, Nabregin breg, Olabe, Pozvekov breg, Sabolova graba, SilaÅ¡ova graba, Spodnji dol, Å lemerova graba, Vajdova graba, Vancarova graba in Vukov breg. V zadnjem Äasu se za zaselke iz spodnjega dela vasi uporablja tudi ime Bosna. Skozi Vidonce poteka pomembna cestna povezava med srediÅ¡Äem Prekmurja, Mursko Soboto in Porabjem na sosednjem Madžarskem. PrviÄ so Vidonci omenjeni leta 1365, ko so Madžari izvedli prvi popis v takratni madžarski krajini Totsdag, kar v prevodu pomeni Slovenska krajina.Leta 1365 se Vidonci pojavljajo pod imenom Bukalya, kar lahko prevedemo v Podbukovje. Prvo ime je bilo povezano z obsežnimi gozdovi, ki so Å¡e danes neke vrste znaÄilnost Vidoncev. Ime Bukalya oz. izpeljanke iz tega imena se pojavljajo v razliÄnih listinah vse do 17. stoletja. Leta 1366 se pojavi ime Bykalya in dystrictu Waralyakurniky, leta 1499 Bykallya in leta 1541 villa Bykallya. Okrog 250 let po prvi omembi kraja, leta 1626, se prviÄ sreÄamo z imenom Vidonez, ki je madžarsko ime za Vidonce. Od takrat se ime kraja ni veÄ spremenilo. Iz leta 1627 izvira tudi vizitacijski zapisnik tedanje gornjelendavske župnije, v kateri so bili takrat protestantje. V tem zapisniku so bili omenjeni tudi podložni polkmetje in koÄarji, ki so bili dolžni služiti pastorju. VeÄina le-teh je prihajala iz Vidoncev in Kruplivnika in so kot zanimivost poimensko navedeni. Iz tega je razvidno, da so bili pogosti priimki Lovenjak, Gyergyek, Horvat, VreÄiÄ, HajdiÄ, kar so tudi danes pogosti priimki v Vidoncih. V 17. stoletju so doživeli vrhunec tudi turÅ¡ki vpadi na gornjelendavsko obmoÄje. Turki so neusmiljeno ropali, ubijali in odpeljali veliko ljudi v suženjstvo. Naslednji pomembni mejnik predstavlja ustanovitev Å¡ole leta 1899. Do leta 1910 je pouk potekal v opuÅ¡Äenih gostilniÅ¡kih prostorih. V letu 1910 pa se je pouk preselil v novo zgrajeno stavbo. Å olo so obiskovali otroci iz Vidoncev, Otovcev in KovaÄevcev. Tako je leta 1937 petoddelÄno Å¡olo obiskovalo 244 otrok, od tega 145 iz Vidoncev. Å ola je na žalost svoja vrata zaprla leta 1977. Zanimivi so podatki o gibanju Å¡tevila prebivalcev v Vidoncih. Leta 1887 je bilo v Vidoncih okrog 40 hiÅ¡, leta 1937 pa že 170 hiÅ¡ s približno 800 prebivalci. Rast Å¡tevila prebivalcev se je zaÄela poÄasi umirjati in kmalu tudi upadati. Leta 1967 najdemo v Vidoncih le 149 hiÅ¡ s 697 prebivalci, vendar je Å¡tevilo Å¡e dalje upadalo in upada Å¡e danes, ko je v vasi 114 hiÅ¡ s 395 prebivalci. V Vidoncih se je rodil Ludvik Gyergyek (1922 â 2003), strokovni pisatelj, elektrotehnik in dolgoletni profesor na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani.  Leta 1932 je bilo ustanovljeno Gasilsko druÅ¡tvo Vidonci, ki uspeÅ¡no deluje Å¡e danes. Posebej slavnostno je bilo leta 1957, ko so svojemu namenu predali vaÅ¡ko-gasilski dom. S tem so se konÄno izpolnile sanje, ki so jih VidonÄani dolgo nosili v sebi, to je imeti prostor, ki bo postal srediÅ¡Äe kulturnega in družabnega življenja na vasi. V vasi deluje tudi Å portno druÅ¡tvo Vidonci, ki je bilo ustanovljeno leta 1996 in je postalo gonilna sila Å¡portnega, družabnega in kulturnega življenja. VidonÄani s ponosom gledajo na svojo preteklost. Äeprav v življenju ni bilo vse rožnato, pa so zmogli in Å¡e vedno zmorejo premagovati ovire. To jih n
537avdaja z optimizmom, ko zrejo v skupno prihodnost. Tako verjamejo, da bodo s skupnimi moÄmi dosegli marsikateri cilj, na katerega bodo s ponosom zrli tudi njihovi zanamci.'}, 538{id:3912, ll:new GLatLng(46.8065,16.2526), l:'Peskovci', d:'Peskovci so majhna vas v obÄini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije, v Krajinskem parku GoriÄko. Skupaj z vasjo Gornji Petrovci tvorijo krajevno skupnost Gornji Petrovci. V vasi je gasilski dom, pokopaliÅ¡Äe s kapelico in Gojitveno loviÅ¡Äe Kompas, ustanovljeno 1964 leta, ki vsa ta leta uspeÅ¡no trži lovski turizem in vzgaja fazane in jerebice. Poleg gasilskega druÅ¡tva je v vasi sedež zelo dejavnega DruÅ¡tva starodobne tehnike oldteimer Abraham, s sedežem v Peskovcih 38. Predsednik druÅ¡tva, Drago Abraham ima na svojem dvoriÅ¡Äu, tik ob republiÅ¡ki cesti, majhno razstavo starodobne tehnike.V Peskovcih ima sedež tudi Lutra inÅ¡titut za ohranjanje naravne dediÅ¡Äine. Skozi vas teÄe Peskovski potok, kjer so ugotovili tudi prisotnost vidre.'}, 539{id:4050, ll:new GLatLng(46.81,16.1401), l:'Otovci', d:'"Otovci ležijo na skrajnem severu ObÄine Puconci in so v osrÄju GoriÄkega. Vas se razprostira po griÄkih in dolinicah med Pevskovskim in MaÄkovskim potokom, na nadmorski viÅ¡ini med 340 in 390 metrov. Oba potoka izvirata v Otovcih in se po razliÄnih poteh izlivata v Ärno morje. Po zapisih iz leta 1366 se je imenovala Othowcz ali po latinsko Othouch. V Äasu pred prvo svetovno vojno se je vas imenovala Ottohasza in je spadala pod madžarsko županijo Vasz. Zahodni del vasi pa se je imenoval Pecznarovci in je zajel skoraj polovico danaÅ¡njih Otovcev. Na vzhodni in severni strani meji na Å¡irne gozdove, ki so bogat vir Äistega zraka, vode in gozdnih sadežev. NiÄ manj pomembna pa je tudi divjad, ki je nujen del naravnega okolja, vendar je tukajÅ¡njim prebivalcem bolj malo v veselje, ker dela ob vsakem letnem Äasu ogromno Å¡kode. Divjih lovcev veÄ ni, zato se lisice, srnjad in jelenjad, pa tudi divje svinje nemoteno množijo in postajajo dominantne v kmetijskem urbanem okolju. Zdi se, da bo Älovek moral omejiti svoj življenjski prostor na velikost domaÄega dvoriÅ¡Äa.NaÅ¡o vas Otovce obdajajo naslednje vasi: Vidonci iz ObÄine Grad, BoreÄa iz ObÄine G. Petrovci, na jugovzhodu Stanjevci, na jugu MaÄkovci in ProseÄka vas. Z vsemi vasmi živimo v prijateljskem sožitju, najtesneje pa smo povezani z VidonÄari. Magistralna cesta, nekdanja ""poÅ¡tija"" poteka na meji med vasmi, ampak nas povezuje v vseh oblikah vsakdanjega življenja.PovrÅ¡ina naÅ¡e vasi je približno 8 km2 in ima okrog 265 prebivalcev. HiÅ¡nih Å¡tevilk je 92, vendar je danes naseljenih le 77 hiÅ¡. Sestavljajo jo razliÄni zaselki, in sicer: VuÄkini, Benkini, Å ebgjenovi, Bagarov breg, Kerecke, Petkovi, SmodiÅ¡ovi, Cörovi, Olabe, SukiÄke, Gombocke, Vrej, KaÄovi, Podleske, Sabolski in MiÅ¡kini. V Äasu petrolejke in svetilnih trsk je življenje potekalo strogo po vaÅ¡kem naÄinu. Vsega je bilo po malem: poljedelstva, živinoreje, sadjarstva, vinogradniÅ¡tva in razliÄnih obrti. Pomembno je bilo kovaÅ¡tvo, trgovinice in gostilna. V vasi je bil tudi mizar, klepar, ""pütar"", slamopokrivar, prevoznik ali foringaÅ¡, krojaÄ in Å¡e kdo. Äe primerjamo to z danaÅ¡njimi poklici, vidimo znatne razlike: elektrikar, TV â mehanik, avtomehanik, inÅ¡talater energetskih napeljav, zidarski mojster, strojnik, izletniÅ¡ka kmetija, vinotoÄ, sadjarstvo, kmetovalec. Po letu 1959, ko se je zaÄela elektrifikacija naÅ¡ih krajev, se je pa vse spremenilo.Pred sto leti ali pa Å¡e malo prej je bila v vasi osnovna Å¡ola, ob njen zvonik in zraven pokopaliÅ¡Äe. Kmalu po prvi svetovni vojni pa so Å¡olo zaprli, tudi pokopaliÅ¡Äe so preselili in postavili na drugem koncu vasi Å¡e eno, katoliÅ¡ko, ker je zgornji del vasi poseljen veÄinoma s katoliÄani, ostali dve tretjini pa v veÄini z evangeliÄani.V prejÅ¡njih Äasih kar izrazito versko loÄevanje se danes skoraj veÄ ne opazi in meÅ¡ani zakoni so že zelo obiÄajni. Med drugo svetovno vojno je Å¡ola zopet delovala, vendar v madžarskem jeziku. VeÄ ljudi je bilo v vojnem ujetniÅ¡tvu, Å¡tirje pa so žrtvovali svoje življenje v vojni vihri. Po vojni
539se je tudi v naÅ¡i vasi zaÄelo odvijati družbeno politiÄno življenje prilagojeno takratnim razmeram. Ustanavljali so se razni aktivi in druÅ¡tva, ki pa so za danaÅ¡nji svet že preživeta, ker se za take oblike druženja veÄ ne najde Äas. Skoraj od vsake hiÅ¡e je nekdo zaposlen bodisi v mestu, v tujini ali pri zasebnikih. HiÅ¡e so obnovljene ali pa na novo zgrajene, elektrika je samoumevna, tudi telefon. Kolovozov ni veÄ, saj so vprežni vozovi le Å¡e spomin, kmalu bo tudi govedo le Å¡e spomin, travniki in paÅ¡niki pa zaraÅ¡Äajo ali pa na spomlad postanejo pogoriÅ¡Äa in tako za nekaj Äasa kazijo podobe narave.Na naÅ¡ih poljih danes rastejo predvsem pÅ¡enica, koruza, jeÄmen, tudi sladkorna pesa si utira pot na naÅ¡e njive, zanimive so buÄe. Že davno pa je izginil lan, ni veÄ ajde, tudi proso je le redko kje, krompir je le za lastne potrebe. V zadnjih nekaj letih se je moÄno razpasel gobarski turizem, ki je za sabo potegnil vrsto nevÅ¡eÄnosti. Kot prvo je množiÄno obleganje naÅ¡ih gozdov z obilo odpadkov in hrupa, da motenja privatne posesti sploh ne omenjamo. Å e vedno pa se najdejo mirni idiliÄni kotiÄki, primerni za sprehod in sprostitev v naravi. Brez skrbi, nihÄe od domaÄinov ne bo motil pri mirnem uživanju lepot naÅ¡ega okolja. Žvrgolenje mnogoterih ptic in Å¡umenje gozdov vas bo zagotovo prevzelo. Poleg tega pa imamo Å¡e eno zanimivost: Sadni vrt, to je nasad sadnih dreves, katera so zasadili znani in pomembni Slovenci, pa tudi tuji državniki imajo zasajena svoja drevesa in tako se vedno najde prilika, da se lahko tukaj sreÄajo gostje na visoki ravni, kjer ni ravno nujen protokol.Dolgoletno tradicijo v vasi ima tudi prostovoljno gasilsko druÅ¡tvo, ki že 71 let obstaja v Otovcih. Ima pomembno mesto v družbenem in družabnem življenju naÅ¡ih ljudi. Veliko akcij pri razvoju in napredku naÅ¡ega kraja je organiziralo in složno izpeljalo ravno gasilsko druÅ¡tvo.Poleg gasilskega druÅ¡tva imamo v Otovcih tudi klub malega nogometa. Mladi OtovÄari izrabljajo svoj prosti Äas ob igranju nogometa na lepo urejenem igriÅ¡Äu z Äudovito naravno tribuno, družijo se ob raznih priložnostih v vaÅ¡kem domu. VeÄina nadaljuje Å¡olanje v mestu, kar je seveda vredno pohvale. Samo izobražen in kulturen narod ima možnost, da se obdrži in ne izumre.Pred kratkim je zaÄel delovati klub veteranov malega nogometa. Tako imajo sedaj tudi možje v zrelejÅ¡ih letih možnost, da se dokažejo in si seveda malo izboljÅ¡ajo svoje vitalne kvalitete, da o zdravju ne govorimo.Äe danes pridete v Otovce, ne boste nikjer veÄ naÅ¡li s slamo krite strehe, tudi ""maloga rijtarja"" ne boste sreÄali. Brez težav pa boste pri vsaki hiÅ¡i naÅ¡li en, Äe ne že dva avtomobila, moÄne traktorje in moderne stroje. Centralna kurjava na olje sploh ni redkost in raÄunalnik se zelo hitro udomaÄuje. OkrepÄate in odpoÄijete si lahko pri vinotoÄu SMODIÅ in izletniÅ¡ki kmetiji GRAH ali pa v dnevnem baru PRI MINIMARKETU.Veliko zanimivih stvari iz prejÅ¡njih Äasov je izginilo, nekaj pa je vendarle ostalo: pregovorna prijaznost in gostoljubnost domaÄinov, ljudi ki so skozi stoletja ohranili to izvirno prisotnost, ljudi, katere je zgodovina in tudi narava pehala iz ene skrajnosti v drugo in kjer je zgodovina in tudi narava pehala iz ene skrajnosti v drugo in kjer se je na trdi, vendar rodni goriÄki grudi kalilo in pretapljalo žilavo in trmasto srce domaÄega Äloveka, ki si je ustvaril svoj življenski prostor s tem, da je krÄil Å¡irne gozdove, porabil les za gradnjo domov, zemljo pa preoral v rodovito njivo, ki mu je dala kruh, s katerim je lahko nahranil svojo Å¡tevilno družino."'}, 540{id:3909, ll:new GLatLng(46.8105,16.3178), l:'Krplivnik', d:'Vas Krplivnik je prviÄ v listinah omenjena sorazmerno pozno leta 1393. Nastanek imena Krplivnik pa menijo, da je slovanskega izvora pomen besede povezujejo s koprivo ali koprom. Sama vas Krplivnik pa se deli na dva dela Krplivnik in Domaföld. Zgodovina majhne vasice, ki je danes že del Krplivnika, je bila v prvem stoletju precej neobiÄajna. Å e tega ne moremo z gotovostjo trditi, da bi spadala k pokrajini Årség, in tudi tega ne, da je bila v tistih Äasih naseljena. O zgodovini vasice Domaföld: V Äasu anžujskih kraljev je bilo posestvo last enega od Älanov družine Szentbenedek, plemiÄa z imenom Dama, in ker ta ni imel moÅ¡kega potomca, je kralj podaril posestvo LÅrincu Tömördiju. Leta 1418 postaneta nova gospodarja Damafelde Péter in Gergely Szentgyörgyi, leta 1429 pa László Chene. V letih 1500 je posestvo najprej last Györgya Damafeldyja (1541), nato Wylakyja oziroma sina župana Dömötöra (1564), svoje deleže pa so imeli tudi Sáski iz Nagyrákosa (1579), po padcu Kanizse pa je bil zadnji lastnik Sebestyén Wyilaky. Domaföld zaradi tlaÄanov gornjelendavske vladavine ni spadal k tlaÄanom Årséga in vladavine Batthyány. Ime vas je bilo po pripovedovanju starejÅ¡ih vedno isto, po izvoru je madžarsko. '}, 541{id:3913, ll:new GLatLng(46.8115,16.1873), l:'Stanjevci', d:'Vas Stanjevci se nahaja v obÄini Gornji Petrovci na skrajnem SV delu Slovenije, na GoriÄkem, znotraj Krajinskega parka GoriÄko. HiÅ¡e so razporejene na levem in desnem bregu ob republiÅ¡ki cesti Murska Sobota â HodoÅ¡, med MaÄkovci in Gornjimi Petrovci. NekoÄ zelo velika vas, z velikim Å¡tevilom kmetov, se je iz leta v leto manjÅ¡ala tako, da je danes zasedenih le 68 hiÅ¡ in je ostalo le nekaj kmetij. Skozi vas gre železnica, speljana skozi tunel, vendar v vasi ni železniÅ¡ke postaje. ŽelezniÅ¡ka proga je speljana ob Peskovskem potoku, ki teÄe naprej proti Peskovcem in Å alovcem. V vasi, ob republiÅ¡ki cesti, se nahaja vaÅ¡ko - gasilski dom ter stara Å¡ola iz l. 1913, ki jo obÄina Gornji Petrovci obnavlja v kulturni dom, sicer arhitekturni spomenik kraja. V zgornjem delu vasi je prijetna, v letu 2005 obnovljena mala kapelica z zvonikom. Ob njej je turistiÄno informativni pano in poÄivaliÅ¡Äe za pohodnike in kolesarje.Vas je znana tudi po slovenskem pesniku in pisatelju, Milanu VincetiÄu, nagrajencu PreÅ¡ernovega sklada v l. 2005. V vasi Stanjevci je doma tudi župan obÄine Gornji Petrovci, Franc Å lihthuber.Poleg gasil
541skega druÅ¡tva, ki deluje že celih 73 let, je v vasi zelo aktivno Å¡portno druÅ¡tvo, zlasti gojijo nogomet, saj imajo lepo urejen Å¡portni center z nogometnim in koÅ¡arkarskim igriÅ¡Äem ter pokritimi tribunami in slaÄilnicami.V Å¡portnem centru se zbirajo predvsem mladi, pa tudi starejÅ¡i veterani, ki igrajo v veteranski nogometni ligi.V Å¡portnem centru se odvijajo razna prijateljska sreÄanja in prijateljske tekme.'}, 542{id:3903, ll:new GLatLng(46.8196,16.2308), l:'Adrijanci', d:'"Vas Adrijanci je majhna vasica v dolini Adrijanskega potoka, v krajevni skupnosti Å ulinci, v obÄini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. HiÅ¡e so raztresene po dolinah in slemenih. PokopaliÅ¡Äe je daleÄ izven vasi, na sami meji z vasjo Gornji Petrovci. Sredi vasi stoji majhna kapelica iz leta 1928, ki je bila obnovljena leta 2006. NedaleÄ od kapelice se nahaja izletniÅ¡ka kmetija ""Falaut"", Vinka in Klaudije KorpiÄ. Na dvoriÅ¡Äu njune kmetije pa se nahaja tudi Muzej starih kmetijskih orodij in motorne tehnike GoriÄko, ki so ga ustanovili skupaj z DruÅ¡tvom starodobne tehnike ""Abraham"" iz Peskovec. Na pol poti med kapelo in muzejem se nahaja stara andrijanska osnovna Å¡ola, kulturni spomenik iz leta 1912. Danes se uporablja za vaÅ¡ko-gasilski dom. Sredi vasi je tudi nogometno igriÅ¡Äe, saj imajo v vasi klub malega nogometa Adrijanci."'}, 543{id:4266, ll:new GLatLng(46.8245,16.2947), l:'Å alovci', d:'"Naselje Å alovci leži v dolini potoka Velika Krka in je od Murske Sobote oddaljeno 27 kilometrov, od mednarodnega cestnega in železniÅ¡kega mejnega prehoda HodoÅ¡ pa 4 kilometre. Å alovci iamjo danes manj kot 500 prebivalcev, medtem ko so bili Å¡e na zaÄetku 20.stoletja eno najveÄjih naselij na GoriÄkem.V 16. stoletju so bili Å alovci znamenit kraj z imenom Sal. V urbarjih, ki za Äas od 1541 do 1566 opisujejo gornjelendavsko gospostvo, so Å alovci omenjeni kot trgovsko razvit trg in sedež sodnijskega okoliÅ¡a. Pred letom 1600 so bili Å alovci tudi Å¡e samostojna župnija. Cerkev so okoli leta 1605 požgali BoÄkajevi kruci, ki so pod vodstvom poveljnika Gregorja Nemethyja pustoÅ¡ili tudi po Prekmurju.PriÄevanja pravijo o tem naslednje:""Kruci so vdrli v Å¡alovsko cerkev in trgali z Marijine podobe, na kateri je bilo obeÅ¡enih veliko dragocenih srebrnih darov, ki so jih darovali verniki. Eden izmed vojakov, ki je stal na oltarju, je hotel skoÄiti dol, toda ostroge so se mu zataknile v oltarni prt, padel je in se moÄno udaril. Zaradi tega se je tako razjezil, da je med preklinjanjem zmetal na kup prte, maÅ¡no obleko in druge lesene predmete ter jih zažgal.""Tako je Å¡alovska cerkev pogorela do tal in tudi župnija je nehala obstajati."'}, 544{id:3907, ll:new GLatLng(46.8279,16.1956), l:'Å ulinci', d:'Vas Å ulinci je dokaj velika vas v Krajevni skupnosti Å ulinci v obÄini Gornji Petrovci na skrajnem SV Slovenije. Prebivalstvo se ukvarja predvsem s kmetijstvom, veliko pa jih hodi na delo v Mursko Soboto, tovarno Mura v Murski Soboti in tekstilno tovarno RLS v Gornjih Petrovcih. Otroci obiskujejo osnovno Å¡olo in vrtec v Gornjih Petrovcih. V vasi je zelo aktivno Å portno druÅ¡tvo Å ulinci, ki ima svoje nogometno igriÅ¡Äe v smeri Ženavelj in Gasilsko druÅ¡tvo Å ulinci, ustanovljeno že leta 1932.'}, 545{id:3908, ll:new GLatLng(46.8282,16.325), l:'HodoÅ¡', d:'Vas HodoÅ¡ je prviÄ v listinah omenjena sorazmerno pozno leta 1393. Vas HodoÅ¡ je svoje ime dobila od Madžarov. Prvotno so z nazivom HodoÅ¡ poimenovali potok, ki se je vil po pokrajini v njem pa je živelo veliko bobrov. Ni nakljuÄje, da so o potoku HodoÅ¡ obstajali podatki (1331) prej kakor o vasi (1392). S tem imenom so poimenovali vas na zaÄetku naseljevanja, ko so prvi madžarski priseljenci priÅ¡li na neobljudeno obmoÄje in so kraj oznaÄili z besedo »hodos« , ki je kazalo na razmerje v naravi. '}, 546{id:3917, ll:new GLatLng(46.8298,16.2138), l:'Lucova', d:'Vas Lucova je majhna vasica v krajevni skupnosti Å ulinci v obÄini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Nahaja se ob potoku Merak med vasjo Å ulinci in Adrijanci. V vasi je pokopaliÅ¡Äe z zvonikom, ki so ga postavili in posvetili17. oktobra 1926 leta. Zvon so verniki, s podporo sorodnikov iz Amerike, kupili že dve leti prej in ga plaÄali 24.000 Din. V vasi se nahaja tudi žaga, zgrajena 1971 leta na pogoriÅ¡Äu prve žage. Prvo žago je zgradil Jožef Balek 1931 leta. V vasi delujeta tudi dva druÅ¡tva: gasilsko druÅ¡tvo in Å¡portno druÅ¡tva. '}, 547{id:3904, ll:new GLatLng(46.8352,16.1433), l:'BoreÄa', d:'Vas BoreÄa je majhna vasica v krajevni skupnosti Å ulinci v obÄini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Vas je, za razliko od sosednjih vasi, dokaj strnjena in obkrožena z borovimi gozdovi. Sredi borovega gozda se nahaja tudi cerkev Sv. Ane, kulturni spomenik iz zaÄetka 16. stoletja. Na jasi, na kateri se cerkev nahaja, prirejajo domaÄini Å¡tevilne prireditve, najbolj znana pa je prireditev proÅ¡Äenje pri sv. Ani, ki jo vsako leto prirejajo na praznik sv. Ane, ob koncu meseca julija.Vas ima dve pokopaliÅ¡Äi,
547katoliÅ¡ko, ki se nahaja ob cerkvi sv. Ane in evangeliÄansko, ki je zgrajeno malo nižje pod gozdom, na slemenu nasproti vasi. V vasi je tudi evangeliÄanski lesen zvonik. BoreÄa je ena od najmanjÅ¡ih vasi v obÄini Gornji Petrovci.'}, 548{id:3911, ll:new GLatLng(46.8388,16.1779), l:'Ženavlje', d:'Vas Ženavlje se nahaja v krajevni Skupnosti Å ulinci v obÄini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Spodnji del vasi se nahaja na obeh straneh potoka Merak, zgornji del pa na slemenu ob cesti Å ulinci â Martinje. Vas je znana po dogodku iz leta 1934, ko se je na vas nepriÄakovano spustil stratosferski balon dveh belgijskih znanstvenikov Maxa Cosynsa in Nere van der Elsta. V spomin na ta dogodek je obÄina Gornji Petrovci na tem mestu postavila spominsko obeležje - bronasti kip v obliki krogle, ki simbolizira balon, delo akademskega kiparja, Mirka BratuÅ¡e in 18. avgust proglasila za obÄinski praznik.V vasi se nahaja tudi BinkoÅ¡tna cerkev.Vas je pobratena z vasjo Neradnovci in vsako leto pripravijo družabno sreÄanje vaÅ¡Äanov obeh vasi. V vasi deluje prostovoljno gasilsko druÅ¡tvo Ženavlje.'}, 549{id:3918, ll:new GLatLng(46.846,16.1483), l:'Martinje', d:'Martinje leži na skrajnem severu GoriÄkega tik ob madžarski meji, ob cesti Gornji Petrovci-Kuzma. Leta 1992 je bil tu odprt meddržavni mejni prehod med Slovenijo in Madžarsko, ki predstavlja najkrajÅ¡o pot iz Pomurja v Slovensko Porabje. Vas Martinje leži v povirju pritoka potoka Meraka in južno pod zaobljenim Srebrnim bregom, ki dosega nadmorsko viÅ¡ino 404m.Prebivalci se intenzivneje s kmetijstvom ne ukvarjajo veÄ.Vas sestavljajo zaselki Kotarje (2 hiÅ¡i), Löv (18 hiÅ¡), Srebrni breg, imenovan tudi SraÄki (Å ankin) rob (7 hiÅ¡), Vreje (11 hiÅ¡) in KovaÄerje (6 hiÅ¡), kjer je tudi srediÅ¡Äe vasi. Nekaj teh hiÅ¡ je neposeljenih. Martinje spada v KS Å ulinci, v obÄini Gornji Petrovci.Martinje naj bi po eni razlagi ime dobilo po muÄenki Martini, ki goduje 30.januarja, po drugi pa po Å¡kofu sv. Martinu, katerega god slavimo 11. novembra. Kdaj se ime vasi prviÄ omenja in kdaj je naselje nastalo, ni natanko znano, ker so podatki o tem težko dosegljivi. Martinje je katoliÅ¡ka vas, ki je vse do leta 1923 spadalo pod župnijo Gornji Senik, zato so vsi podatki z nastankom državne meje med tedanjo Jugoslavijo in Madžarsko ostali na madžarski strani. Od leta 1924 Martinje spada pod župnijo Nedela-Gornji Petrovci.Gornji Senik postane srediÅ¡Äe župnije v Äasu reformacije, kamor ga iz Markovcev prenese Eva Poppel, potomka Széchyjev in žena Franca Batthyányija, ki ima za reformacijo velik pomen, saj na svojem dvoru zbira predikante. Rodbina Batthyányijev je namreÄ od leta 1607 imela v lasti zemljiÅ¡Äe Dobre in MonoÅ¡tra. Omenja jo cerkveni vizitacijski zapisnik iz leta 1627. Zapisnik pravi, da v tem Äasi prebivalci vasi Martinje (Martinya) dajejo pastorju dajatve, in sicer: polkmet 1 mernik pÅ¡enice, Å¡trtinjek pol mernika, ob krstu kuro in hleb kruha, ob poroki hleb kruha, peÄenko, pint vina, 4 denarje in nevesta robÄek, ob pogrebu srebrni tolar ali mernik pÅ¡enice, ob pokopu 1 forint, zvonarju pa 4 denarje.GornjeseniÅ¡ka župnija naj bi bila protestantska že v 16. stol., spet katoliÅ¡ka pa že ob vizitaciji, l. 1698. V vizitacijskem zapisniku iz leta 1778 je omenjena Å¡ola na Gornjem Seniku, ki jo obiskujejo tudi otroci iz Martinja. UÄitelji so za pouÄevanje dobili po uÄencu 15 do 30 krajcarjev letno in drva za kurjavo. 1868 zaÄne veljati zakon o sploÅ¡ni ljudski izobrazbi. Ustanovljene so Å¡ole izven župnijskih srediÅ¡Ä. V Martinju in Trdkovi je 1914 leta 134 Å¡oloobveznih otrok. V Martinju je bila leta 1860 zgrajena stavba, v kateri je delovala osnovna Å¡ola, od leta 1945 naprej je bila tu osemletka. Pouk je bil leta 1975 ukinjen, otroci, ki so tu obiskovali Å¡olo pa se od takrat vozijo v Gornje Petrovce ali v Kuzmo. Med drugo svetovno vojno je potekal pouk zaradi madžarske oblasti nekaj Äasa v madžarskem jeziku, drugaÄe pa vseskozi v slovenÅ¡Äini.Tik po drugi svetovni vojni je v letih 1946/47 na griÄu v srediÅ¡Äu vasi bila na mestu, kjer je do tedaj stal lesen zvonik, zgrajena kapela presvetlega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega. Zidana je bila po naÄrtih ing. arch. Majde Nerima leta 1946, dovrÅ¡ena in blagoslovljena pa 1947.Leta 1963 je bil zgrajen gasilsko vaÅ¡ki dom z dvorano za kulturne prireditve in prostorom za sestanke krajanov. Nahaja se nedaleÄ stran od kapele.Leta 1987 je bila stavba, v kateri je dolga leta delovala osnovna Å¡ola, poruÅ¡ena. Na tem mestu ob glavni cesti, zraven pokopaliÅ¡Äa, stoji danes Å¡portno igriÅ¡Äe. Ob igriÅ¡Äu je obnovljena veÄnamenska zgradba, v kateri so tudi slaÄilnice. Med modernejÅ¡e zgradbe vsekakor spada mrliÅ¡ka vežica na pokopaliÅ¡Äu v Martinju, ki je tudi v notranjosti moderno urejena. Zgrajena je bila leta 1996.Srebrni breg je 404 m visok griÄ. Ožji vrh Srebrnega brega je bil nekoÄ bolj urejen, na vrhu je stal tudi lesen razgledni stolp, ki se ga starejÅ¡i domaÄini Å¡e spominjajo, obstajajo pa tudi fotografije o njem. Srebrni breg so domaÄini nekoÄ imenovali tudi SreÄen breg.Ob vznožju Srebrnega brega so t.i. vrata v Slovensko Porabje, trenutno Å¡e meddržavni mejni prehod, ki povezuje Martinje z Gornjim Senikom. Z odprtjem le-tega se je ime vasi Martinje poneslo tudi v Å¡irÅ¡o javnost. V Martinju sta bila rojena slikar in grafik Kiar MeÅ¡ko (1936) in Lojze Kozar (1910-1999), župnik v Odrancih. Bil je pripovednik, publicist, urednik raznih katoliÅ¡kih Äasopisov. Od 1981 tu živi in deluje duhovnik Ivan Camplin (1912).V vasi od leta 1946 deluje prostovoljno gasilsko druÅ¡tvo, od leta 1998 v okviru druÅ¡tva deluje tudi ženska desetina.Od leta 1984 deluje tudi Å¡portno druÅ¡tvo Srebrni breg, ki ima tudi ekipo malega nogometa in združuje tudi Älane iz sosednjih vasi.Leta 1998 je bilo ustanovljeno tudi kulturno-umetniÅ¡ko druÅ¡tvo Srebrni breg- Martinje, ki skrbi za kulturno življenje v vasi. V njegovem okviru deluje veÄ razliÄnih sekcij.Na podroÄju glasbe izstopata MoÅ¡ki kvartet Martinje(od 1992) in cerkveni pevski zbor, ki deluje, odkar se prebivalci udeležujejo bogoslužja.'}, 550{id:3915, ll:new GLatLng(46.8475,16.1929), l:'Neradnovci', d:'Vas Neradnovci je majhna vasica v krajevni skupnosti Å ulinci, v obÄini Gornji Petrovci, na skrajnem SV Slovenije. Leži ob potoku Mala Krka izpod slemena, po katerem teÄe državna meja z Madžarsko. V vasi je zelo znam LenarÄiÄev mlin, ob
550katerem je obÄina Gornji Petrovci v letu 2000 uredila tudi majhno jezero, otroÅ¡ka igriÅ¡Äa, prostor za piknike in razne prireditve. LenarÄiÄev mlin je zelo obiskan, je pa tudi priljubljena toÄka Å¡tevilnih kolesarjev.V vasi deluje gasilsko druÅ¡tvo, Å¡portno druÅ¡tvo in aktiv žena Neradnovci. V vasi je vaÅ¡ko âgasilski dom, ob njem pa je Å D Neradnovci zgradilo nogometno igriÅ¡Äe.Vas je pobratena z vasjo Ženavlje in vsako leto pripravijo družabno sreÄanje vaÅ¡Äanov obeh vasi. V vasi deluje gasilsko druÅ¡tvo, Å¡portno druÅ¡tvo in aktiv žena.Prebivalstvo se veÄinoma ukvarja s kmetijstvom. V vasi je ena svinjska farma in dve farmi za vzrejo piÅ¡Äancev.'} 551];
Line numbers count LF bytes from the start of the resource, as the search results do. Vendor segments are library code the classifier recognised; they are stored but not indexed. Bytes are shown as Latin1 characters, one per byte.